Prihod na Jamajko

U.. začelo se je vse še preden sem sploh prišla na Jamajko.. izgledalo je, da bom morala prvo noč bit v hotelu, ki stanejo vsaj 50 dolarjev na noč + prevoz iz letališča.. uffa... kar preveč.. ma.. ko sem bila na otoku Cayman Island :) je bil na letališču internet in tako sem šla vse prečekirat in glej ga zlomka.. en CS host (couchsurfing) mi je odpisal, da me lahko pride iskat na letališče in da sem lahko pri njemu. Kar oddahnilo se mi je.. poklicala sem ga preko skype-ja in tko sva se zmenla.. končno sem imela plac za prvo noč.. potem pa le grem na avion in pristanemo na Jamajki.. in.. itak.. nisem imela ne vize ne naslova od Christopherja.. namreč, če češ it v katerokoli državo, moreš imet en naslov, ki ga napišeš na kartonček ob vstopu v državo. Tako so me najprej poslali delat vizo v pisarno.. tam so vsi govorili »angleško«.. hja.. PATUA! (tako se vsaj izgovori).. in ker nisem vedla, kaj mi teta v pisarni pravi, me še čudno pogleda in me praša (tokrat sme razumela) »Do you speak english?« ... Hm.. ne vem, če veste, kako zgleda »jaman angleščina«?! Ma kukrkoli, vse se je izšlo in tako potem tudi klic Chrisa, da sem dobila njegov naslov. ... bla sem edina, ki je še imela za izstopit iz letališča.. in ko enkrat izstopiš tu v Kingstonu, ni več vhoda noter.. torej.. neka kao čakalnica s streho zunaj pred letališčem.. Chris naj bi pome prišel ob 10ih zvečer.. ampak.. prišel je skoraj 5 minut za tem, ko sem jaz prišla ven iz letališča :)

In... pri njemu doma me je čakal krožnik.. večerja..

In da ne omenim stanovanje.. ful lepo opremljeno.. vejretno ista kvadratura kot kjer jaz živim, ma super uštimano, res...

Naslednji dan pa.. ponedeljek, 23.5... turca po Kingstonu. Kolk je lahko CS zakon! Vozili smo se skoraj po celem Kingstonu

Ob parku je bila tudi ena taka, ku bi rekla.. ošterija? Mhm.. ma ne.. v glavnem, tam se lahko kupi hrana in delali so na način jerk. Torej.. žerjavica spdoaj, potem so veje (debelejše) in na njih je meso... in meso naj bi pridobilo malo okusa od lesa.

Kar pogosto se lahko vidi poslikane zidove.. itak, Bob Marley...

Čez nekaj časa pa sva šla s Chrisom iskat Darel in nato do Carl-a, njegovega strica. Wa! Ta ima tudi super opremljeno stanovanje! In tam so me povabli na kosilo.. njam njam :)

Darel mi je potem še meni uštimala nohte na roki.. ma.. ku pravijo.. šenkanemu konju se ne gleda zob.. sam... ok.. je blo fajn :)

Naslednji dan, v torek, me je Chris zjutro peljal na avtobusno postajo. To funkcionira tako.. avtobus (minibus) gre naprej, ko se napolni.. nič prej.. tako sem jaz sedela noter več kot 2 uri.. ampak.. po 2,5 ure vožnje potem, sem le prispela do Sammi, do druge CS.

Ko sem prispela na pravo parkirišče, sem posikala Taxi in prašala za it v Elim.. nakar me vidi ena ženska in reče.. »Greš k Sam?« .. in tako me je spakirala v avtu.. tako sem prispela direkt do hiše od Sammi.

Ona živi tu sama in je preko Peace Cor.. ena ameriška prostovoljna organizacija. Če greš preko njih, program traja 2.5 let in sedaj njej manjka še 1 leto.

Prvi dan sva potem takoj šle se nekam kopat.. v en konc, ki se mu reče blue hole.. ma.. niti ni tako blue.. ma ni važno. Z nami je bil še en otroček in na poti smo srečali še 2 pupi.. tako smo skoraj vsi šli v vodo.. jaz in Sammi v kopalkah, ostali kar v oblekah.. in..

In... vidli smo tisti tubo tam (cev).. in..hm :)   ideja za tobogan :)   Vse lepo in prav.. je uspelo ja.. ma kej ka je bla na drugem koncu v vodi bodeča žica... in zdej.. ja.. moja rit je zdej podrsana :-/

Naslednji dan, v sredo, sem šla z njo v šolo.. govorili smo o kontinentih in od kje sem jaz doma.. in itak še ostale reči.. ampak.. to je bila srednja šola in.. ja pač.. livel je malo drugačen in ne vem niti, če bi pisala.. ampak tu otroci ne hodijo skoz v šolo.. ker starši nimajo denarja za kosilo oz za jih dat na avtobus.. tako da nekateri hodijo v šolo samo parkrat na teden, nekateri pa vsak dan.. pismenost v tej pokrajini tu je zelo nizka.. baje samo 2% ..skori noben ne zna brat tu.. ostali predeli Jamajke niso taki.. ta del je res bolj bogi..

Popoldne sva pol odšli v Accompong.. kraj v »hribih«, kjer so še takrat, ko so tu bili sužnji, zbežala ena skupina sužnjev. Poimenovali so jih »Marons«

Kraj je čudovit.. kot džungla.. kraj, kjer smo potem spale je čisto na vrhu s čudovitim razgledom.

Hiške sem pozabla slikat.. ma v glavnem.. vse je lepo..

Je blo prow lepo spat tako, kot v divjini.. v bistvu niso prave hiške.. je streha in nekako količki.. pod streho pa je šotor s posteljo.. glasovi ponoči.. živali... :) pogled skozi »okno« šotora na zvezdnato nebo... WAW!

Annin zaden dan v Havani

 

Prispele sva v Havano direkt pred dom.. no ja.. tam, pri Ramonu, kjer smo že bivale na začetku. Ampak.. ker sva bili lačni, sva kar z ruzaki šli še ene 3 bloke naprej na pico.. na eno izmed tistih malih placov, kjer se prodaja pica na ulici. Njami!  ..in potem k Ramonu (če je kdo pozabil, to je lastnikovo ime).. ko smo potrkale, sta naju pričakala oba Ramona (namreč še si je Ramon.. on dela pri tatu itak).. Ta malega bom klicala junior ;) Ramon mi je začelel vse najboljše in mi dal rum :) Rekel je, da naj se gremo razložit, da potem nazdravimo. Junior je še prinesel vrnice v flaški. :)   .. ma.. prou lepo je dobit toliko pozornosti, ko maš rojstni dan :)  

... bi dala kako sliko, ma so bile narejene s fotoaparatom od Anne...

Preden sva zvečer šli ven, sva šli še enkrat na pico na isti kraj in itak so se naju spomnili.. jim je kar šlo malo na smeh.. in naslednji dan, preden je šla.. spet tam na pico in.. takrat pa so se res začudli in se smejali :)

Tako je Anna šla in... pozabla telefon na nočni omarici... še dobro, da je Ramon mel telefon od taksista in tako smo zrihtali, da so prišli nazaj in tako je Anna šla domov s svojim telefonom.

Havana... kar tako malo.. na splošno

Havan je glavno mesto, itak.. sej to se ve, ne.. Mesto je ogromno, veliko je ps ps.. med seboj se tako kličejo.. ps ps, guapa, taxi it itd..

Sicer je mesto ful lepo in zanimivo... povsod so slike Che Guevare, povsod so napisi.. kot po veli Kubi.. ogromnoporpagande na vsakem koraku.

Vinales

Mo, to pa je bila dolgpot! Od Santiago de Cuba pa do Vinjalesa (.. Vinales se napiše z N s tildo.. ma ne vem, kje naj ga najdem..) V glavnem, štart je bil ob 7.30 zvečer. Zjutraj približno ob 6h smo prispeli v Trinidad in tam vzele bus za Havano.. uf.. prišli sva glih za čas kosila nekako. Tam sva imeli nekaj ur in šli sva v restavracijo na avtobusni postaji. Tam nas je lepo sprejel (baje) lastnik restavracije. Naj bi bili neki bratje lastniki no.. dobile sva najboljše kosilo do zdej. Meso je blo glih prav pečeno in..itak.. tip nam je »zrihtal« plac, kjer lahko bivamo v Vinalesu – itak, pri njegovi sestri. Hm.. tudi una teta iz Santiago de Cuba je povedala svoji »prijateljici«, da pridemo v Vinales.. Tako, ko sva prišli v Vinales z busom, je že bilo en kup ljudi tam z imeni in slikami hiše. Una teta, ki naj bi imela naši imeni (tista, ki je imela veze z uno iz Santiagota), je falila napisat imeni :) Ona je imela Vesna in Alenka :) Oni2 pa sta še ostali tam v Santiagotu, tako naju je »dobila« Tamara – sestra unega iz restavracije. Ampak.. njen plac je bil popolnoma zaseden in tako smo bili pri njeni sosedi. Ok. Jaz sem še malo umila cunje in šli sva ven, v lajf :)

Hm.. ne da je blo ful kam it ne.. Vinales je ena vas med hribi.. ampak ti hribi niso taki kot naši ;) ti hribi imajo palme.

Šli sva ven do enega bara preverit, kake mojitote delajo tu in.. ni slabo. Tako sva za podlago vzeli še eno mini pico in.. itak.. dobili sva ponudbo za plesat. Anna se je modro izognila tako, da je fantom povedala, da sem jaz tista, ki zna plesat salso. Hm! Ma kaj, meni je prav kul plesat in tako svo oz smo kar vsi, še z našima soplesalcema, šli v »disko« - bar na odprtem, ki je imel muziko v živo.  ...... In.... ni za verjet, ma sta nam 2 kubanca častla birco! Ja! In to prav zares!

Drugi dan pa mi lepo ustanemo, pojemo zajtrk z zamudo in gremo s konji na turco.

Ma ti konji so se mi prou smilili.. tko suhi.. same kosti.. in nobene moči...

Okolje je bilo čudovito in če bi lahko, bi uploadala kar vse slike, ma ne gre.

Na poti je bila tudi ena jama.. in tako smo šli noter.. hm.. ma ja no.. se je blo ok.. ma če bi mi Slovenci znali prodajat naše naravne znamenitosti tako, kot vsi ostali po svetu, bi lahko vsi živeli samo od turizma ;)

Za tem smo šli k stricu, ki je imel doma tobak. Postrezu naju je s kokosom z rumom, se pravi naravni malibu :)

Potem pa je stric še zvil eno cigaro, da smo lahko videle, kako to zgleda.

In itak tura po Kubi ne bi bila popolna, če ne bi tudi me2 poskusile te cigare.

Anna je še kupla cigare. Izgeldala je super cena, ampak kasneje se je izkazalo, da jih je dvojno preplačala.. uffa ti kubanci!

Ko sva se vračali domov proti Tamarini hiši, sva srečali na poti Ronbertota, enega izmed naših plesalcev. Začeli smo govorit, kako je pri Tamari in ugotovile, da nas tudi ta češpla overčarđa glede na nizko sezono. Uffa! Tako nam je on pomagal najst en bolj poceni in lušn plac in tako smo prišli do mame Manzane. :)

Tako sva z Anno, ne da bi pri Tamari kaj slutili, odnesli vse reči dol k Manzani. Tam sva imeli čudovit razgled in mir in najino hiško.. predvsem pa vrata za wc in kopalnico, kar je pri Tamari manjkalo.

Ha.. pol.. pol je blo treba it k Tamari povedat, da mi2 sva si izbrali drugi plac za naslednje 3 nočitve. Bla je kar malo jezna, ma kaj.. če je tela pa preveč od nas in pole je pej dobila neč.. kdor visoko leta nizko pade, pravijo. ;)

Jaz, Anna in mama Manzana

17.5. smo šle na izlet na Maria la Gorda. Vožnja z busem je blo 3 ure v eno smer..ufff... ma kaj.. bo že.. ko smo prišli tja, se je Anna šla potapljat. Jaz sem šla z njimi na ladjo in bla edina, ki je samo šla na okoli z masko – snorklat. Ves čas so me spraševali, če bi se šla potaplat... in ko so potapljači prišli nazaj, mi je en inštruktor dal en uni tubo, ki gre iz bombule za dihat in plavala sem z njim pod vodo.. potem pa, ko je Anna prišla nazaj, so mi oblekli njeno »opremo« kar v vodi.. Wa! Absolutno nekaj, kar sem tela še ponovit.. ma to je trajalo samo za minuto..

Potem pa...  smo prišli na kopno in lasnik je bil tam.. govorilo smo in ker sem jim dala vedet, da je čez 1 dan moj r. dan, so mi ceno potopa, ko je ves čas inštruktor s tabo znižali iz 45 na 20 cuc-ov... kar je precej super cena. Tako sem šla plavat celo uro.. pod vodo.. med koralami, barvanimi ribami, ogromno ribo, spužve, vetrnice... itd itd.. ne znam opisat, ker je bilo preveč lepo. Inštruktor je rekel, da mi gre dobro in da nič ne paničarim, čeprav je bilo to zame prvič. Rekel je, naj bo to njegovo darilo zame. ... in absolutno bom en dan še letos šla delat tečaj al certifakt..

Tudi na ta dan smo šle ven plesat, kot do sedaj vsak večer in zjutraj, na 18.5.... Se Anna vrže pokonci, reče po špansko feliz compleano in mi da pivo v imenu vseh bab:) in potem mi reče, da je izlet v Cayo Levisa darilo od vseh.. od nje, Vesne in Alenka. In pupe, še 1x hvala!

Pri zajtrku je mama Manzana prinesla čestitko z željami. Potem pa sva kar hitro šli na bus za Cayo Levisa.. in tam vzeli ladjico in prispeli na ta kraj.. prva karibska plaža.. bela mivka v prahu, modro morje, nebo brez oblaka..

Kosilo je bilo odlično.. jedle sva špagete z eno super njami omako!!!!!  In na koncu, peden smo se spet vkrcali na ladjico, je začelo padat.. ma ne samo padat.. lilo je in ni telo nehat!! Ma pole je le nehalo in šli mso na barko in tako nazaj v Vinales, kjer nas je mama Manzana pričakala z večerjo.. tako, kot jo oni običajno pripravijo za domače, ko imajo r. dan.. seveda je bila tudi torta in to je bilo presenečenje z njihove strani :)

Ko sva že vse lepo pojedli, se je najprej Anna in potem še jz šli stušat, da greva ven.. na kar.. ko sem bila pod tušom, pre Anna v kopalnico in pravi, da je prišel uni naš plesalec in to z roza torto! Njej je šlo ful ful na smeh, ker sem dobila 2 torti in glih kako uro nazaj sem ji razlagala, da kako jz nisem glih od tort :) No, tako sem, pomojem da prvič v življenju dobila 2 troti :) kar niti ni tako slabo :)

Zvečer sva šli še itak plesat, tako da je bil dan popoln ;)

Naslednji dan pa... Anna je dobila eno čudovito idejo in sicer, da gremo počakat Vesna in Alenko, kjer ustavi bus.. namreč tam bo sigurno veliko domačinov, ki bodo poskušali dobit turiste za jih peljat domov v njihove casa particular.. tako smo napisale list z njunimi imeni in se greble oz jz sem se, med domačini :)

Alenka in Vesna sta se prav lepo nasmejali ;) poleg tega pa so se domačinke spraševale in bile začudene, da kaj je zdej to, da zdej že turisti hodijo čakat na turiste in jim kar ni blo jasno, da imam jz svojo hišo v vinalesu :) (mislile so, da sem tako kot one, šla čakat na turiste, da bi jih peljala v svojo casa particular.)

Tako sva se jz pa Anna pozdravle z Alenko in Vesna in šle na bus proti Havani.

Še ena reč iz Vinalesa je el mural de la preistoria

Ful dober dan v Trinidad

Sreda, 11. maj, Trinidad se je začela super. Zjutraj smo malo več pospale in imele zajtrk ob 9h enkrat. Spet puhna miza ma me, ker smo pridne, smo spraznile prou vse.. in kar ne pasa v trebušček, smo si pej naredile paninčke za s sabo ;)

Tako smo malo zabošavale in šle od doma ful pozno.. ura je bla skoraj 11.. imela sem že filing, ku da danes ne bomo neč naredile, ma.. je blo ravno nasprotno. Najprej smo šle na banko, potem na avtobusno postajo in potem šele pešačit proti placu, ki se mu reče punto amarillo (rumena točka). .. kaj je to? Ok, tu na Kubi je tako.. na teh točkah dela človek, ki je oblečen v rumeno barvo (zato se tem točkam tudi tako reče) in on ustavlja avte in vsa ostala vozila, ki imajo modro ali pa oranžno tablico. Namreč to imajo avti različne barve tablic in vsaka ima svoj pomen. Vozilo se je dolžno ustavit. Takrat gre stric v rumenem prašat voznika, kam gre. Takrat potem on na glas pove, kam gre avto ali kamjon..torej.. to je ku eno organizirano štopanje. Plačaš pa 1 kubanski peso temu amarillotu. 1 nacionalni kubanski peso je 1/25 cuc-a, 1 evro je 1,4 cuc. Ta denar ne gre temu stricu, ampak v državno blagajno. On pa dobi plačo 780 nacioanlnih pesotov, kar je tam približno 25 cuc, kar je približno 20 €.

No, do tiste točko smo hodile in hodile in nikakor ni tela prit ta postaja, tko da smo prašale ene fante s kočijami, da kje je.. in oni, da je 20 minut stran.. ja itak... me smo potem vzele kočijo in itak.. vozili smo se 5 minut. Ma ni panike.. smo probale nekaj, kar prej še nismo ;)

S takim kamjonom smo se potem peljale naprej v Isnaga, kjer še popolnoma ohranjem stolp, od koder so v času suženjstva opazovali, kako delajo sužnji in če vse poteka v svojem redu.

Uuu.. ma kako smo me šle na kamjon! :) itak ni nobenih stopnic... halo :) tako da je blo treba plezat in niti ni blo tko težko ;) stopiš na kumo, gor se malo primeš, potem ti kdo, ki je že gori pomaga in je. Za it dol je podobno. Ful si pomagaš eden drugemo, še posebej moški ženskam. Na kamjonu pa.. :) imaš čudovit razgled :) in posebno doživetje, vsaj za nas. Sam pismo... smo ble me ene štručke in skoz neki slikarle.. itak edine ne kubanke gor na kamjoču :) to ni namreč glih tipično za turiste in tega ponavadi ne počnejo.. samo take, kot smo me ;) ma.. jz in ostale ne maramo preveč turistične reči, tako da ;)

Potem pa smo le prispele v Iznago in tudi šle na stolp. Tu, kot sem že prej napisala, so gospodarji opazovali, kako se dela na posestvu. Znamenitosti je vedno kul videt, ma ko pomisliš, kaj se je tam zares dogajalo, te kar malo stisne...

Na poti nazaj iz stolpa smo še v 1.nadstropju pomalcale s paninčki od zajtrka in šle dol.. kjer smo se potem zaklepetale z lokacli.. ženskami... res je tu velika revščina, ampak.. kdo ima več, mi ali oni? Hm.. celo debato smo o tem imele s pupami, pa se kar ne morem zedinit, ali je to, da imaš manj, v bistvu več, al obratno... v glavnem.. tete so me spraševale, če imam kake bonbone za njihovega otroke, če imam milo, šapon za jim podarit.. slišala sem že prej ja, da sprašujejo o tem, ma nisem verjela.. S sabo nisem mela neč tazga, kar bi lahko podarila, razen eno šminko, ki je res bla že prou pri koncu. Tako sem jo pobrala ven, šinjori pokazala in bla je vesela za darilo, pa čeprav je bla že vsa porabljena. Takoj si je namazala ustnice. Potem smo se še hecali, da zdej se more uštimat tako za moža :)   Wa!! Kolk sem vesela, da govorim tudi špansko :)

To je ta teta z mojo šminko in jz ;)

Uuuu, jaz sem zagledala, da ima bližnja hiša guarapo. To je sok, ki ga dobijo s stiskanjem sladkornega trsa. Čisti sok, ma bolj 100% ku tak sok, ga res ne dobiš, in še direkt vidiš, kako ti ga uštima. Stiska pa za vsakega posebej, tko da je vedno prou zares frišen.

Bližal se je čas naše ure regetona, tako da smo šle spet do punto amarillo in čakale smo nekaj časa, ma smo bile dokaj hitro in še komot. Tokrat avto ;) in to kar vse 4 smo se stlačle zadaj. Muzika v avtu je bla super – Tito el bambino.

Tako smo šle najprej se domov malo sfrišat in potem na našo uro plesa :) ob 4h popoldan smo bl ezmenjene s to pupo, Nardge al neki tazka se kliče. Dobili smo se na plazi in potem šli k njej domov. Umaknili so stole in vse nepotrebno, da smo imele plac plesat. Me smo obvezno zaprle vsa okna in vrata, da ja nas ne bi kdo videl.. ma pole smo se tko začele kuhat notri, da smo imeli odprto eno okno.. ma kaki smeh! :) ma, naučili smo se neki osnov regetona in to prou od prave kubanke.

Mo!!! Ma smo imele tudi plesalca tam, ki služi dnar s plesanjem... potem na koncu, ko smo ble že trudne šejkat rit, smo plesali salso in z njim je bil pravi užitek.. ma sej, če tip zna, pol ni panike, pol tudi jz znam ;)

Ta punčka je v bistvu boginja morja, ki je hkrati tudi svetnica.

Vera je mešanica afriške in krščanske vere. Tista skleda spodaj predstavlja morje in na unem krožničku je darovanje za to boginjo.

Vse potne smo tko šle na večerjo in potem pod tuš in se uštimat. Z njima dvema – Nardge in Fredijem (to je njem prijatel, ki nam je tudi pomagal pri plesu) smo se dobili ob 10h zvečer.

Vsi skupaj

Malo smo tam bli in potem smo šli v en diskač, ki je edini taki tu.. v jami.. ja, v jami, kjer je poleg wcjeve (ma ne prou blizu) živo blato.

Ej, to smo šele šejkale :) in se imele SUPER! Ta Kuba je prou v znamenju partija :) ful plešemo in ful se mamo fajn :)

Tako smo potem, ko se je končalo, šle domov, spat.

Življenje v Trinidad

Trinidad, Cuba

Trinidad je kot kraj nekaj posebenga, vsaj meni. Je tipično kolonialno, ampak.. ko greš malo ven, je takoj razlika. No sej.. že v samem mestecu je ful življenja. Vsi so na ulici cel dan. Jejo, pojejo, kupujejo. Nam seveda računajo cuce, njim pesote. Ampak.. tu je povreprečna plača 25 cuc, kar je 20 evrov približno. Ja, 20 evrov. Hard ne.. tako da je malo logično, da nas hočejo odret na vsakem koraku, ker res nimajo veliko.. žvijo namreč zelo zelo skromno.

V Trinidad smo prišle v ponedeljek, 9. maja zvečer enrkat okrog 7 ali 8. Naročile smo si večerjo pri naših hostih, pri gospodu Manuelu. Mooooo.. kaka večerja!!!! Njam njam! Tu na kubi deluje tako, da lahko spiš pri Kubancih doma. To je legalno v primeru, da imajo oni to dovoljenje. Kako to vidiš?? Zunaj na vhodnih vratih imajo razobesen znak – moder na beli podlagi. Oni morejo na mesec plačat eno določeno vsoto državi, ne glede na to, ali imajo koga ali ne. Če želiš, imaš pri njih organizirane tudi obroke. Ponavadi vsi jejo zajtrk, večerjo pa kukr kdo. No..me smo ta bot jedle skoz večerjo »doma« in nam prou da ni blo žal. Sicer je pa fajn, da kaj kupiš tudi na ulici, saj s tem pomagaš ljudem preživet.

V glavnem na ponedeljek smo potem takoj po tem, ko smo se najedle mangota in večerje, šle spat.

Preden grem naprej, morem povedat, kako je zgledala ta hiša od Manuela. Enostavno čudovita. Notrije imela ful ful staro pohištvo in na sredini vrt! Rastilne, mango, mizice, amake... ma kaj češ še več? Sam.. ha :) ni tako izi imet mango, ker vsake tolko kak pade dol in če si predstavljate mangote, kako so lahko veliki.. hm.. te prou ustraši, ko zaslišiš, da ima en za past :)  mmmm... in še sosedov mango je gledal glih en pikič na vrt naših gostiteljev :) to drevo je melo manjše in vsakič, ko so padli, smo jih šli pobirat in smo jih pojedle.. mango eaters :)

V torek zjutraj smo se odpravle na plažo Ancon. Lušna plaža.. hm.. zgleda, da jz nisem neč slikala.. mhm.. ma ben.. med počivanjem smo si vse priboščile kokos ;)

Ko smo prišle nazaj v Trinidad z busičom, smo najprej šle pogledat za sladoled – zaprto! Uffa...ma.. ker smo na kubi, je blo treba it kupit flašo, da smo lahko uštimale kubalibre. ;) In ker smo imele cel plan za it ven in plesat, smo se lepo uštimale.. seveda na način, ki nam ga je dopuščal izbor cunj v ruzaku :)

Po tem, ko smo popile naš aperitivček, smo šle pogledat, kaj dogaja v centru. In itak ples ples ples :) In jz sem mela to srečo.. ma sej jo vedno mam, da me zagrabi za plesat salso vedno kdo, ki tolk obvlada, da me lahko vrti okoli, ne da bi jz kej preveč jo znala plesat. Tako sem plesala z enim, ka je prou učitelj :) ma bujš ku tko! :)   Ta cajt, ko sem se jz vrtela tam na plesišču, so se moje pupe menle z eno šjoro o plese in tko smo se zmenle, da bom naslednji dan imele plesne vaje! REGETON!

Let na Kubo in zadnji trenutki v Kostariki

Evo.. sem na letališču in moj let ima zamudo.. imam za letet na Kubo v La Havano.

Kostarika.. skoraj ne mogoče bi bilo, da bi to deželo zapustila brez globokega vzdiha. Ampak.. ta bot sem prepričana, da se res hitro spet vrnem nazaj. Tokrat pa res.. in če ne druzga morem prit nazaj že samo zato, da boste meli kam prit na dopust pozimi ne ;) Je tko :)

Pa da zčnem tam, kjer sem zadnjič končala.. Po Cahuiti sem prišla v San Jose, se namestila, pisala blog in naslednje jutro šla na vse zgodaj na sprehodič.. razlog.. hm.. ja, da bi najdla ene jeans kratke hlače.. ma take, ku sem jih pustila doma.. ma ker je bla nedelja, so se trgovine odpirale kasneje.. ma vse glih sem pa šla do mojih dilerjev sadja in tako nakupla 7 mangotov ;) Ha! Zgleda, da jz brez mangota v teh državah ne gre :)   Kupla sem si tudi olje, faktor zaščita 4 ;) torej = 0.. sam tu sonce drugače boža in popravici povedano, mi je hujše sonce doma, kot pa tu v tropih. S tem oljem bom vsej bolj temna daj.. da ne bom ku fantazma (duhec).. sej bom dala zraven sliko, ko sem slikana z 2 prijatloma, ki živita v Kostariki.. Še sama sem se sama sebi čudla, da sem tko bela.

Iz hostla sem potem šla spet na bus proti Guanacaste v Potrero.. in.. ma ta šofer ta bot je bil pej kontra od unega zadnjič. Ta se je mogu fulkrat ustavit na poti, da je šel kadit in tam, kjer naj bi se tam enih 20 minut ustavli za kosilo, smo se samo okrog 5 minut.. ma glih za it lulat in za si kupit za jest za nest na bus.. in potem.. na cilj smo prišli 45 minut prej. Hard! Iz ene skrajnosti v drugo :)

Tako sem prišla spet v Potrero sredi dneva v nedeljo in.. glej ga zlomka.. je bla muzika zvečer in smo plesali :) Ma če Kostarika ni pura vida, pol ne vem, kej je lahko pura vida!

Da ne bom šla preveč v detalje, bom povedala samo še malo o včeraj.. najprej sem šla kupit karto za bus za ponoči, za prist na letališče.. in itak so imeli kosilo, tko da sem šla na štop v Brasilito kupit en pareo za Anno.. in potem spet štop nazaj in koga srečam.. Jefrina :) Tako sva en del poti hodila skupaj in šla po plaži do ene »gostilnce« in potem na katamaran, kjer on dela. Tip večinoma živi tam z enim spičkom. :) Ful lušn :)   neki smo se celo menili, da bodo mogoče naslednjo sezono rabli še eno osebo za delat ture.. nekdo, ki bi bil z gosti, ki bi jim dajal za jest in ki bi skuhal kosilo za goste. Hm... Meni to zelo zelo diši :) .. bomo vidli ;)

Potem mi je dal en raid do polovice plaže, drugo polovico do Las Brisas pa sem prehodila in šla spet pogledat za kupit karto za bus.. in.. SHIT! Karte razprodane! ... In zdej? .. ja, če sem zdej na letališču, ko to pišem, pomeni, da mi je nekako uspelo ne :)   Ker smo tu, lahko pač kar greš na bus, rečeš šoferju, da imaš letalo in da če ne bo placa, da če lahko stojiš.. in itak je vse šlo lepo skozi ;)   In celo sedela sem celo pot ;)   .. Ampak.. bus se je pokvarjal vedno bolj pogosto.. puščal je tisti škaf, kjer je voda noter, da hladi motor.. mhm.. jz sem se že vidla, kako štopam do letališča.. ma vse se je lepo izšlo kljub večkratnim postankom.. ;)

Zadnje 2 dni v Potrerotu sta bla ful lepa.. med mojim pohajkovanjem, štopanjem, pogovori o možnem delu, plaža, tudi hiša z bazenom s pogledom na morje.. in sončni zahod.. WAW! Nimam besed.. v podrobnosti pa se ne bom spuščala ;)

Kuba

Intenret na Kubi skoraj da ne obstaja, zato tudi mojih objav ni bilo.. pridejo v teh dneh ;) Imam jaz vse že pripravljano ;)
Bom objavljala sproti na 1 ali 2 dni iz Kube, da ne bo preveč na enkrat za en post ;)

Se čitamo ;)
Ana

Še en pikič...

Še malo in bom na Kubi.. ne vem, kako je tam z dostopm na net.. tako da ne vem, kako bom kaj objavljala.. ampak pridejo pa naknadno objave ;) bomo  vidli, kaj se da naredit ;)

Izlet v najbolj avtentičen kraj, ki je ostal tak, kot pred mnogimi leti.. Cahuita!

V petek sem se podala zjutraj.. uff... ustala sem tko, ku da bi šla delat.. ob 4.30 zjutraj. Tisto noč skoraj nisem spala.. sploh.. tu ful manj spim.. ne vem zakaj.. verjetno se bojim, da bom kej zamudila :) Ma v tisti sobi, kjer sem bla tisto noč, je imela okno glih v smeri bara.. torej, muzika cela noč.. kar pa je blo kul od moje sobe je blo to, da smo skoraj vse pupe mogle vsatat zjutro, da gremo na bus za ob 6h. Vsaka v svojo smer :) torej.. ni blo unega neprijetnega filinga, ko mečeš pokonci ostale ljudi, ker se sam pripravljaš na odhod.

In.. zjutraj vzamem taksi, skoraj zadnjo minuto, ma sem prispela v cajti.. pridem tja na postajo, ustopim, grem proti okencu za kupit karto in.. Luis je bil že tam :) Kako presenečenje.. ponavadi je on vedno zamudil, kar je pol povzročilo, da smo zamudili bus :) Tokrat pa ne.. je pa zamudil tisti stric, ki je delal na okenčku za prodajat listke.. in zaradi tega, je kar nekaj ljudi hmali zamudilo bus.. In.. uffa!!! Prodali so vse listke za sedeže in imeli so samo stojišča in to za itsto ceno?! Halo?! Ben, kej češ.. sej cajt na busu je šel hitro - 4 ure. Klepetali smo cel cajt in niti nisem opazla, da stojim ;) Fajn ne :)

Ko smo prišli tja, smo šli najprej poiskat plac, kjer bomo spali. Najprej nas je zagrabu en taljan, da naj gremo pogledat en "nov" hostel.. ma ko sem ga slišala govort.. joj... ku da bi mu pisalo na čelu, da je taljan.. ko je govoril špansko, se ga sploh ni kapiralo, akj govori. potem ga praša Luis, iz kje je, tipe reče Italija in jz ga, zaradi njegovega naglasa prašam v španščini, če je iz Rima.. in zaradi tega vprašanja je on začel govort taljansko :-|     Aaaa.. ma kdo mu je sploh rekel, da razumemo? :) Je bil prav smešen.. ma v glavnem fajn in prijazna oseba.. ma meni ni dišal tisti plac, zato smo šli pogledat enga, ki ga je L poznal in na koncu zbrali moj plac ;) Tam, kjer sem lani bila. Zdilali smo se za nižjo ceno ;) se razložili in šli na plažo!!! kolk je lepa plaža tu, na Karibih.. Cahuita je kraj, na tem koncu kostarike.. Karibsko morje je nekaj drugega kot pacifik.. podnebje je bolj vlažno, kar pomeni, da ni suše. Džungla, veliko živali, korale, izi življenje... Kostarika je čudovita tudi zaradi te razmolikosti, ki ti jo lahko ponudi.. vse, različno.. naravi in ljudje in energija krajev.. Kukr bi jz rekla.. Hai de todo! :)

Če vas zanima videt, katere vse živali lahko tu vidite, pejte na zaznamke od kostarike tu na blogu in post se mi zdi, da se kliče Cahuita.. je ful slik ;)

Potem, za močenjem na plaži je sledilo počivanje v baru Cocos! Wa! Če je meni kjer bar kul, je to Cocos bar v Cahuiti.
To dela Billy! Ma ta je največja faca, kar sem jih vidla. Tudi ko že končuje delat in ko mu je videt, da je utrujen, vedno kaže dobro voljo in se heca.

Evo, jz in Billy!

Sej vem, to na sliki ne zgelda nič kej posebnega, sam vam povem, da če pridete sem, ga morte obvezno spoznat! Ful je fajn in smešen! :) Billy we all love you!!!!

In tam smo pili pivičko in jz sem jo mešala s fanto, da ne bi zdej gloih pristala na po 3 bire ali več na dan.. ker ta pura vida to mi stori za žejo pit to reč in jz res ne bi rada, da mi zdej zrase, poleg riti, še pivski trebuh :)

In potem mi že naročimo za jest in vmes gremo malo pospat in potem spet v Cocos in.. birčka in pride mimo en tip.. tu so vsi črni z rastami! Aja.. sem pozabla povedat.. na karibih vse gor do Mehike, so tu črnci. TO je zgodovisko.. Tu v Kostariki so ti črnci potomci Jajačanov, ki so prišli delat pred leti.. v ostalih državah pa so potomci sužnjev, ki so jih Šanija ali Anglija "uvažale" v ta svet. Se grdo sliši.. vem...

Torej ta tip pride mimo, me pogleda, pozdravi, reče, da se me spomne, pozdravi Luisa in se predstavi in takrat se spomnem, od kje ga poznam :) Lani sem igrala oz se učila igra bobne - đembo. In takrat smo bli na plaži in igrali bobne in on je sproti fristajlov = improviziral :) ku je blo fajn in zabavno :)   že ker nimam nobene slike z njim, Ericom, tako mu je temu rasta ime, sem se šla slikat :)

 Z Ericom

On igra v rege bendu in danes igrajo, ma kej k jz sem spet v San Joseju.. ma ben :)    

Torej.. jaz sem bla to v Cahuiti 1 leto nazaj za 4 dni se mi zdi.. in glej to.. folk se me spomne.. pa še en se me je spomnil, da sem bla tam.. pa smo ukop samo birco pili en večer.. Pa v hosltu so se me tudi spomnili to v San Joseju.. Hm.. Sej ne znam opisat filinga, kolk se mi fajn zdi, ka se me tko spomnejo.. L. je rekel.. "Es dificil olvidar Ana"

Od lani sem mu ostala dolžna en birco, ker me je učil ograt, ma sem prej šla iz Cahuite, kot da sem mu jo kupla.. in.. veš čas mi je ostala ta misel, da sem mu ostala dolžna, tako da je birco dobil po 1 letu ;) Kaj čem rečt.. Nikoli ni prepozno ;)

Da se vrnem nazaj na to sliko.. ne vem, zakaj se mi je zdelo kul, da sem imela 1 baton od hlač odpet in da sem mela zavihan tisti rb od hlač.. hm.. kar neki :) .. in te hlače sme kupla v San Joseju na hitro, ker sem na predlog prjatlce pustila neki cunje, ki bi jih res rada imela s sabo, doma... in sem šla za 3 dolarje, kar je ene 2.5 evra kupla druge, vsa ponosna, klk poceni.. na kar mi L pove, da je tista batjega, kjer sem kupla, roba druge roke iz amerike.. ma ben.. :) Sej ne zgledajo, da so sploh kdaj ble rabljene :) Tko da koga briga :)

Cel večer smo potem preživeli v Cocosu.. kar naenkrat so ustavili muziko in DJ začne govort, naj se 2 umirita, da naj nehata težit, da itak vsi živimo v istem kraju in da naj nehajo. In tako se je diskusija, ki bi sicer vodila v pretep, umirila. 

Potem pa smo šli še na en sprehod - 5 min :) (ta cahuita je ful majhen plac.. da si ne bo kdo predstavljal Ljubljane sličajno.. to je pomojem 1/4 Nove Gorice če ne še ful manj.. In koga srečamo na poti? :)   Nočnega lenivca, ki se je premikar po električnih kablih :)   (anmreč obsjata tudi dnevni)

Ful sem bla vesela, ko smo ga vidli tko od blizu :) Ful je taka lepa in zanimiva žival :)
Zakaj so počasni in zakaj tolko spijo?? :) Isti razlog kot koale.. njihova hrana je v glavnem zelo toksična rastlina. Glavna hrana koal je evkaliptus, glavna "solata" lenivcec je guarumo (nimam pojma, kako se kliče to v slovenščini).. in te restline te živali zadenejo.. in zato so tko relaksirane in upočasnjene.. :)

Po dolgi debati do 6h zjutraj pa smo le šli spat in naslednji dan ustali skoraj za cajt, ku je blo treba naredit check out.. ma ker je vse pura vida in tranquilo, sploh ni blo treba it ven ob 11h in smo vse stvari pustili noter do 16h in še preden smo šli, sem jz šla tudi pod tuš.. eee.. to so kraji in to je življenje, kjer se noben ne sekira, ma prou za neč :)

Ker je blo že tko ksno, smo šli kar na kosilo k enemu stricu, ki je kuhal tam.. imel je par loncev in.. njami.. prou okusno!

 

Pri stricu Jose-ju

 Še kar pri Joseju.. in evo Joseja tam zadi, v beli srajci ;)

To smo imeli celo debato z njim in to v Cahuiti so ljudje odprti, govorijo s tabo, hkrati se pa ne delajo neki prijazne.. mislim.. sej so, ampak se ne delajo.. kar mi je všeč..pretirana prijaznost tudi ni neki kul, ker je ponavadi vedno kaj zadi, ampak tako, kot so oni... in če si tudi ti sam taki, je potem prava milina bit med njimi in ful lahko zveš od samega kraja na tak način in če si tak, je ful fajn bit več dni, ker si že skoraj eden od njih.

Potem pa so tam blizu prišli tipi, ki so ulovili kako ribo in tam prodajali kar tako, frišno :) Evo sliko ;) Uni vaga ribo in šinjora v rumeni majci jo kupuje

In.. glejte, kaj so tudi prodajali.. Barakudo!!! Sem mogla prou pazit, kako jo primem in da ne primem za usta, ker ima ful ful ful ostre zobe! In to še kako velike! In.. ne gledat preveč mojga izraza na obrazu.. ker mi je delalo en pikič škifo :)    ... barakude sem že fulkrat vidla med tem, ko sem kdaj šla plavat z masko..

In potem še malo plaže.. in evo spet eno mojo pozersko slikco direkt iz Cahuite :)

Tako.. Zamudili smo bus, ki je šel direkt iz Cahuite v San Jose in tako šli po delih.. najprej v Limon in potem od tam naprej v San Jose, kjer so mene prišli iskat na postajo iz hostla in tako dali še L-ju en raid, kukr se tu reče. Tako sva šla vsak svojo smer.

Jutri pa spet na bus.. sej se mi ne da več se gurat to gor in dol v tko kratkem času.. ma to v mestu nimam kej dosti za počet, kukr it kupavat sadje :) Tako da grem na morje, od koder bom potem šla direkt na letališče.. čeprav bi rada še enkrat vidla ljudi od tu..  Če gre vse po sreči, bom hmali spet tu nazaj ;)

Pura vida