Akcija!

Ta teden, ki je za menoj, je bil naporen in enostavno super. Salsa, Salsa, Salsa, Bachata in še enkrat Salsa. .. sam to je res kot ena zasvojenost. Žurke so enostavno super. Ljudje so dobre volje, večinoma vsi nasmejani, nihče ni preveč opit (kar je na slovenskih žurkah redek pojav).

Poleg ponedeljkove in sredine salse, ki sta itak super žurki, se je še nekaj zgodilo v četrtek dopoldan.. in sicer.. ko sem se odpravila iz Ljubljane, sem pobrala še eno punco (preko prevozov) in jo peljala do Unca. Seveda izstopila sem iz avtoceste, jo odložila in šla spet na avtocesto in.. ko sem se vozila, sem imela tak slab filing, da nameso proti Postojni, vozim spet proti Ljubljani. Kar nekako sem upala, da me občutek vara... ampak.. ko sem pred seboj zagledala počivališče Lom, sem dobila potrditev, da sem ga pošteno zaježkala. .. Ben, kaj čmo.. cajta je bilo še dovolj, tako da sem izstopila v Logatcu in ponovno vstopila, tokrat v pravo smer. Ma.. kolk sem se sama sebi zdela smešna... Ma ben :) Ni kaj..

Zvečer pa... sta bila pri meni najavljena 2 couchsurferja iz Švice.

Drrrriiiinnnn... ura je bila čez 22 in javila sem se.. in evo, sta prišla. Peš sta hodila iz postaje iz stare Gorice do mojega bloka. Halo?! Vsaj enih 5 km .. sej ne da je to dosti, ampak če upoštevaš še vse prehojene kilometre od celega dneva.. no.. ok, važno, da jima je uspelo. Adrian in Lucas in iz Švice, oba jadralna padaljca. Med tem, ko sta se razkomotila, sem jim pripravila pašto. .. debatirali smo o vsem možnem in pogovor je nanesel na Adrianovo nesrečo z zmajem.. halo.. še dobro, da je tip še živ in to, da hodi, je cel čudež. Pokazal je nogo in.. aa... kake brazgotine.. Ma.. pustmo to.. z Lucasom sva govorila tudi po špansko. On jen poleg ostalih držav prepotoval tudi srednjo ameriko in s tem tudi Panamo in itak, šel je na otoke San Blas. In.. tam je več kot 350 otočkov in.. ko sva se pogovarjala, sva ugotovila, da sva oba bila na tistem malem otočku, Isla del Perro, kjer zelo blizu otočka na dnu morja počiva ladja.. čudovito za se potapljat (tudi samo z masko).. Kolk je zanimivo, ko sem z enimi ljudmi, ki jih ne poznaš od prej, pogovarjaš o krajih na drugem koncu sveta, ki si jih obiskal, ki so skupni.. o kulturah, o templjih, o hrani, jeziku, raznih dobrih izkušnjah.. neprecenljivo! Ne da se z besedamo opisati.

Adrian, jaz in Lucas

V petek zjutraj smo naredili zajtrk, spili vsak po dva čaja in šli na pot. Z mano sta se peljala do Postojne, kjer sta naprej štopala. njihov končni cilj je Turčija. Namen pa imata vso pot štopat.

Petek se je potem nadaljeval super. V šoli je blo kul, potem še španščina in via Ljubljana. Odlična večerja pri Tomažu in potem počasi priprave za na salso.. ja vem.. sem že monotona s to salso, ampak.. To je ena izmed najboljših zasvojenosti ;) .. dobili sva se z Alenko in šli v SEM. Ej.. ma če bi jz vedla, kako je fajn na teh slasa žurih, ne bi toliko časa čakala, da bi s tem začela! :)

Ko sva prišli v sem-a, ni nihče še plesal. večina jih je sedela in čakala, da kdo začne. Ravno o tem sva se pogovarjala z Erikom. Starejši gospod, ki je v salsi in drugi latino plesih 100% notri. Zakon je, legenda! Jaz sem mu rekla, da meni ni problem plesat, če nihče ne pleše.. in tako sva enih 5 pesmi plesala na praznem plesišču :) prav super je blo imet toliko prostora! :) Počasi Počasi se je prostor začel polniti.. AKCIJA! .. podrobnosti ne bom opisovala.. blo je enostavno super. 

Da se ne bom spet spuščala v detajle in se ponavljala.. soboto je bila tudi fajn, nedelja pa tudi in bolj na izi. 

Sedaj pa je pred menoj nov teden, spet poln novih izzivov in korakov pri salsi :) 

Začelo se je že dolgo nazaj...

Ko sem bila še čisto mala punčka.. e.. tistih.. ahm.. ne vem kolk let nazaj že.. ma bila sem stara pomojem 4-5 let, me je moj stric, mlajši brat od mojga tatu, začel učit igrat kitaro. Spomnem se, kako mi ni uspelo pritisnit ta pravi prst na ta pravo struno in kako sem imela premajhno rokco, da bi sploh karkoli lahko naredila. .. skupaj sva pela, igrala in.. moje privat inštrukcije so se žal zelo hitro končale, ker je moj učitelj dobil punco.. Ah... Tako se moj talent ni moger razvijati vse do danes :) ko sem se en dan odločila, da bom pa poskusla se kaj naučit. .. Ker nisem vedla, al mi bo všeč igrat kitaro ali ne in mogoče je lahko to le trenutna muha, sem se odločila, da grem na lov za kitaro. Tako mi jo Seba zrihtal kitaro od prijatelja. In... 

skoraj takoj, ko sva z Markotom prišla do Sebota, mi jo je predal in takoj sem ponosno pokazala, kako jz znam že prvih 5 brenkanj od Nothing else maters. Ma... takoj sem tudi dobila nazaj, da sploh ne gre tako :) Tako da si je majster Seba vzel en piko cajta in mi pokazal, kako gre prav. In... Med tem ko sta Marko in Seba gledala dirko moto GP, sme jaz pridno vadila ;)

 Seba & Marko vneto sledita dirki, med ko sem jim jaz lomila škatle (tako se pri nas reče, če malo motiš)

s poskusom igranja akordov in poskusa igranja nothing esle maters.

Rezultat.. tudi če nisem ne vem koliko časa igrala, me danes bolijo blazinice levih prstov. In.. ni važno :) Še nohte skrajšat, pa bo :) prav fajn mi je, da sem končno začela :) Juppy!!! :)

Navodila za uporabo

Vsi se boste strinjali s tem, da smo ženske bolj komplicirana bitja kot pa moški. Enkrat sem videla en video na youtube, ki je razlagal to razliko v možganih. Najprej so bili opisani moški možgani. Pripovedovalec je imel model glave na mizi in je rekel.. ko moški misli na nogomet, je to tako, kot da bi vzeli ven škatlo z napisom nogomet, ostale škatle pa ne obstajajo. Ko bi moški pomislil na.. ahm.. pustmo stat kaj, bi bila samo tista škatla v centru pozornosti.. in nič drugega. Torej.. ena misel - ena tema na enkrat. .. Ko pa je pripovedovalec začel razlagati o ženskih možganih.. joj.. se je vse začelo iskrit. Rekel je, da model s škatlami na deluje, ker ženska ne more mislit ali pa delat samo eno stvar na enkrat.
dejmo rečt.. da se vsaj meni zdi.. da je moški svet bolj enostaven.. in da je za vas veliko težje nas razumet, kot pa nam vas. Ma kaj čmo.. tako je :)

OK.. nisem tela pisat o tem, ampak o nečem drugem in sicer.. Tipi.. sej veste, da ko je ženska vidno slabe volje ali  žalostna in jo vprašate, kaj je narobe.. ja, kaj bo rekla.. itak, da je vse ok oz da ni nič narobe. Bull shit! Ma itak je brez veze, da drezate, ker itak ne morete štekat. Če je to vaša partnerica, bodite pozorni, kdaj je take volje.. če se to dogaja vsak mesec ob pribižno istem cajtu, je to mogoče hormonsko neravnovesje, ker prihajajo dnevi "out of service". Zato, dragi moji.. bodite strpni do vaših princes. Tudi ko vam joče in vam zagotavlja, da ste kreten, ki nič ne šteka, jo vi objamite in preslišite tiste besede.. takrat ženska ne rabi, da ji kdo nazaj teži, kolk bluzi in naklada.. takrat potrebuje samo nekoga, ki ji reče, da bo vse ok, da jo poboža, da je še vedno lepa in da jo nekdo ima rad in da bo vse minilo, kljub temu, da vam izreče vse živo... No.. to so preprosta navodila za uporabo. Pa še to.. če imate tako pupo, ki skuha, počisti in pere (to nikoli ne bi bila jaz.. halo... da bom še samo stregla nekomu).. no, če imate tako skrbno punco, vedite, da kar počne, ni prav nič samoumevno in da če boste kdaj ponudili pomoč, ne boste prav nič manj moški kot sicer ;) Ravno nasprotno. Za njo boste superman ;)

Ženske pa.. pa dejte svojim bejbotom povedat, kaj vam fali. Ženska lahko žensko razume, tudi če ji ne pove razloga.. tip si pa težko predstavlja, kaj je npr. pms. Tako da.. dajte svojemu izbrancu "navodila za uporabo" ;) Bo lažje obema ;)