Nekako mi je težko.. imam domotožje. Pogrešam mamo, tatu, nono pa še marsikoga drugega. Če bi vas želela vse napisat.. hm.. bi poabla verjetno kar nekaj časa, ampak vedno je družina na prvem mestu. Ja, mi manjka.. prav res.. danes sem pogrešala celo moj razred, ja prav vse, tudi tiste hudičke :) E ja... se zgodi. Sej je verjetno normalno a ne, da pogrešam, tako vsaj vem, da sem živa :)
Lepo mi je, ko mi kdo kak mejl napiše al pa ko me na klepetu kdo klikne. Ne zgodi se ravno pogosto oz.. običajno so to isti ljudje, ki so mi pisali že prej, ki se me tudi prej kliknili, tako da :) No sej, zakaj bi pa bila kaka sprememba. Ampak, nekateri so me pa prav lepo presenetili, predvsem presenetile z zelo lepimi novičkami :) Kar nekaj prijateljic je v pričakovanju :) Tako da od nekaterih izvem res kaj lepega, od drugih pač običajne stvari, ki niso nič kaj manj pomembne, od tretjih pa le to, katere priprave za pouk potrebujejo :) Ha, kaj ni to smešno, da dom mejl, če imam kako pripravo za določen predmet, med tem, ko sem na potovanju daleč stran od doma :) Meni je kar komično :) No sej, tudi tako more bit, da če že nimam kaj drugega od takega človeka, se vsaj nasmejem ob tem, ko dobim vprašanje o pripravah :) hihihi :)
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
1 comment:
sis te tudi pogrešam :)
Post a Comment