Stopanje

Palec ven in gremo na stop!! koliko casa ze nisem tega pocela.. in ponovno navado ozivela tu, v Guanacste. Ja, spet sem tu in.. prisla sem z busom in sla stopat, da pridem do Judy in.. najprej sme dobila delen stop, to pomeni, da sems e pripeljala za pol poti blizje. Potem pa se je usul dez in je lilo, lilo in se kar lilo in.. Damn Gringos!!! Jaz tam na dezju in oni niso teli ustavit!! Kar neki.. no potem pa je le en, glih tkao gringo, ustavil. in.. me peljal do hise, kje je Judy.

Sedaj pa obljuba... Ko bom doma oz kadarkoli bom vozila avto in bo ubogi stopar obupano stopal, bom ustavila, pa ceprav bo moker kot cucek.

Danes zurka spet tam, kjer prejsnji teden :) To je zaden teden, ko je Judy se v Kostariki.. potem gre domov v Kanado.

Dokazno gradivo

Evo, pa še dokaz, da sem res imela rojstni dan. Kot sem že napisala v prejšnjem postu.. no, se ne bom preveč ponavljala, tako da bodo tu več ali manj le slike s komentarji ;)

Šli smo ven v bar Las Brisas. Tam je bilo tko toplo!! Je itak namreč tropsko podnebje in sedaj, ko je deževna doba, še FUL vlage. No ben.. na sredini sem jaz, desno je Alexandra (sej ne vem, kako se točno napiše, prebere se Alehandra), zadaj se vidi Rasta, ki mu je baje ime Alfredo, ma ga vsi kličejo Rasta, spredaj je Judy - ona vedno pripomne, da je French Canadian. Baje je ful razlika.. bu.. zame je Kanada pač Kanada o ja in čisto levo je en Kanadčan.

Judy med dvema odličnima plesalcema ;) Zadaj Jefry in spredaj Lester. Joj.. jaz si nisem m ogla zapomnit tega imena.. ma je trajalo nekaj dni, preden sem si zapomnila.. in ko sem ugotovila, da lahko naredim asociacijo na LESTEV, sem si dobila sistem v glavi. Torej.. najprej vidim sliko lestve, potem se spomnem, kako se reče po slovensko, in nato zamenjam v z r. Enostavno ne :)

Ma kej nisem v stilu z drevesom? :) Ma čakte malo.. ma poglejte moje super sandale za $15 iz Paname. Jih nosim celo več kot tevice :)

O ja.. škoda, ker nimam kake slike od podnevi. Torej ta Jefri ima avto, ma je brez šip spredaj in tiste dve sprednji.. pač jih ni. Če pada dež, te friša in imaš bazen. Ma si mislite, avto z bazenom! Mislim, nima to vsak! in še odlična klima :) hahah :) No, ta najbližja "črpalka" (pri enemu doma, ki ima bencin v kanticah) z bencinom. Kako zlijše.. po domače ;)

Na kolcu metle (ma kako se reče tisti palci, na kateri je pripopana metla?

In ko se gre kam, se gre na štop.. tako zgelda najboljša možna varianta, ko ti gringoti (beri državljani ZDA) ustavijo. Boljše klime kot te je ni :) Pick up track :)

In Doly.. ta kuža živi z Judy, ma ni njena, ona jo samo "varva" in ta pupica se rada crta in vedno se vrže tako na hrbet, kar pomeni.. "Crtaj me!"

U, morem prav napisat.. baje da se moja slovenščina slabša in da včasih nima smisla, ko kaj napišem. Verjamem, včasih prevajam direktno ali iz angleščine ali iz španščine v slovenščino - to je pogost pojav, ko si v tuji državi in ne govoriš svojega jezika skoraj nikoli. In.. Marko mi je dal primer stavka (ga nisem jaz napisala.. je njegov primer, da ne bo slučajno kdo mislil, da je že tako hudo z mano..) ..

mogoče da bi samo ne ampak da

je kar neki ta stavek ne? .. ben, jaz ne pišem še tako slabo, je tako da ne??

Sedaj jih imam 28!

O.. najprej, da se zahvalim vsem prijateljem in znancem, ki ste mi zazeleli, naj se imam in same lepe reci. Hvala vsem, res. Dobila sme kar precej emailov in sporocil na FBju, mejl tudi od mojih starsev. Tata je napisal, da je mama naredila torto s sveckami in da so naredili narezek :) sam pac mene ni bilo. No, vedno je lepo praznovati z domacimi in zgelda, da sem tako storila tudi letos, le da mene ni bilo prav tocno tam, ma.. vazna je misel, je tako :)

Moj dan se je zacel super. Za zajtrk sem jedla pito (ena izmed dveh), ki sva jo naredila z Luisom - nadev - mango + ananas!! Bozanska!! Potem sem se sama odpravila v mesto, na sladoled, na psrehod, v knjigarno, kjer sem eno uro gledala knjigo s fotografijami, ki so bile posnete iz zraka. Naslov ima nekako akole "Zemlja iz zraka". Za tem sem sla malo pisat moj dnevnik in takrat me je en fant, ki je sedel pri sosednji mizi vprasal, da kaj imam toliko za pisat. Povedala sem, da je to dnevnik in tako je stekla debata o filozofih, misli, knjigah, drzavah, zgodovini. Govorila sva tudi o Malem princu. Zanimivo je, kako jo vsi poznajo. No ja.. to ni res. In potem je prisla debata tudi do tega nekako, da je ravno moj rojstni dan in takrat je rekel, da naj ga pocakam enih 10 minut, da gre nekaj iskat. Nazaj je prisel s knjigo Mali princ. .. A ni zanimivo, kako pridejo ljudje v nasa zivljenja en dan, mogoce za edini dan v zivljenju.. pridejo in grejo. Eni pustijo veliko, ene pozabimo, ene se spomnimo zaradi zanimivega pogovora, druge se spomnemo zato, ker bolj neumne osebe se nikoli nismo srecali, spet druge zgleda da po knjigi. .. To je ze moj 2. princ v spanscini :) Prvega mi je podarila moja prijateljica Janca, ki sedaj zivi v Spaniji ze kar nekaj casa.

... Za tem sva se srecala z Luisem in sla po nakupih v super.. potem domov, nekaj pojest na hitro, se stusat in it ven na pijacko.. koktejlcki itak :) kapirinja! Tam sva se srecala se z enim parom in tako prezivela vecer. Lepo :) Luis, hvala ti.

V sredo pa na avtobus via Guanacaste k Judy. Pri njej sem bila z Luisom na obisku ze 10 dni nazaj, kmalu po tem, ko sem prisla iz Paname. Ona me je pricakala s sladoledom in svecko :) Potem pa na morje in zvecer ven plesat. Super fajn zabavno in plesno!

Tako da praznujem ze 2 dni zapored. Fajn ne? :) Pa bom sedaj nekaj malo provokativno napisala, pa naj mi nihce tega ne zameri.. Je bilo prav lepo preziveti rojstni dan malo drugace, kot obicajno, med drugimi ljudmi, kot sem to pocela ze kar nekaj let, predvsem pa mi je bilo fajn to, da nisem posiljala kakega skupinskega mejla, kjer smo se 1 mesec prej dogovarjali za datum, ki bi vsem ustrezal, potem pa mogoce zaden dan dobila sporocila, da so nekateri tako grozno zasedeni, da res ne morejo priti. Jah no, vsak ima svoje zadeve, ampak od kar sem sla iz Slovenije (to je misljeno ze po mojem prvem odhodu v ZDA za poletje), geldam na te reci drugace. Zivljenje je ena velika izkusnja in stvari, dogodki, prijatelji in ostalo leti mimo nas in mi.. mi se tega niti ne zavedamo. Ne zavedamo se, da vec ali manj samo delamo, da prezivimo.. no ja, ne vsi. Ne zavedamo se, da je mogoce lahko to bila zadnja moznost, ko bi videli tistega cloveka. mogoce zadnja priloznost, ko bi lahko bili 3 priajtelji skupaj. Nikoli ne vemo, kaj bo v prihodnosti. Se vam zdi bala to, kar pisem? Meni ne.. to sem vedela ze prej, saj krozijo tisti serijski emaili, ki jih folk posilja naokoli. Od njih ne dobis enega pametnega emaila na leto, ti pa vsak teden posljejo na tone tistih FWDjev serijskih. .. Jaz videvam to sedaj, da je res tako, da nikoli ne ves, kaj bo jutri. Zato vedno, ko slisim mamo in tatu, jima iskreno povem, da ju imam rada, prijateljem tudi.. mogoce ne vedno, ampak to pocnem bolj pogosto, kot sem prej. Hvalezna sem za vsak dan, ki mi je dan in za lepe trenutke, ki jih zivim in delim z ljudmi. Hvalezna sem tudi za to, da imam vodo, ki jo lahko pijem. Cudno ne? in od kar sem prisla iz San Blasa, sem hvalezna tudi za tus, ki je v kopalnici. Se slisi smesno? Meni bi se, ce bi to prebrala 3 leta nazaj, sedaj pa ne. Sedaj mi je normalno in nisem edina, ki tako razmislja. Vedno vec srecujem ljudi, ki tako razmisljajo, ker so videli nekaj vec in ker odkrivajo sebe in odkrivajo tisto, kar res steje. Ljubezen. Pa ne le partnerska. .. Ljubezen do sebe, do drugih, do stavri, ki jih imamo,.. biti hvalezen za dobrine, ki so ti dane..

Srecna sem, ko se zjutraj zbudim in si grem naredit cajcek in pocnem druge stvari. Srecna sem, ko hodim bosa po mivki, prav tam, ko lahko ze hodim po vodi in obcudujem morje, ribice, pelikane, ki s tisto taco naredi ovink, ko leti in gre direkt v morje "po ribo". Se vedno se veselim kot otrok vsakic znova, ko zagledam vulkan, pa ceprav spi ali je ugasel. Vesela sem, ko vidim slike mojih priajteljic s svojimi dojencki. Kar nekaj jih je letos. Ewa, Brigitka,.. kar nekaj jih je nosecih in komaj cakam, da bom vse te male perlice videla, ko se vrnem.

Bom zakljucila, da ne bom prevec zasla.. tema tega posta je bila moj rojstni dan... naslendjic bo tudi kaksna slikca ;)

Sanjalo se mi je, da sem bila v nebesih...

.. potem sem se zjutraj zbudila, šla ven iz hiške iz bambusa s streho iz palminih listov in ugotovila, da sem res bila tam.. nebesa na morju... San Blas v predelu, kjer bivajo domorodci Kuna Yala.

Iz Paname smo se peljali proti tem področju, ki se mu reče Kuna Yala in se peljali z đipom, ker.. ja, če bi videli cesto, bi bilo vsem jasno.. oz, ni treba, da je đip, dovolj je 4x4 višji avto - zakaj višji?? ker se enrkat pelješ čez reko. Namreč most ni zgrajen - je v gradnji.. in upam, da dela potekajpo bolj hitro kot pa na naših avtocestah - primer. rebernice..

Po enih 2 urcah vožnje smo šrišli do "pristanišča". Glej sliko spodaj. Ma morem prou povedat, da mi je bilo prav všeč, tako po starem. Fantje so kosili travo z mačeto.. ja no.. zakaj bi rabli kosilnico, če ni treba.

Naložili smo vse v barkico, ruzake in vs so dali v najlon, da se ne bi kaj premočilo. Peljali smo se mimo otoka in kar zavijali na to otok, z imenom Cari. Na tem otoku je skupnost in... vse polno smeti in nikjer ni videt palm in plaže..

Joj, sem se ustrašla, da je to naš otok, kjer bomo spali... grh.... No ben, bi vidla, kako obi živijo, ma mi prou da ni dišala tista plastika vse povsod in.. kje je plaža!!! Malo sem se opogumila in vprašala, zakaj smo tu parkirali barko in stric mi je rekel, da samo zato, da je en šel nekaj iskat. O, sem se oddahnila, ko mi je postalo jasno, da to ne bo moj dom za nekaj dni.

Vozili smo se kake pol urce in tam nekej je bilo videti delfinčka, kako skače iz vode.. To pa je dobrodošlica!!! čudovite barve morja, neba, otočki in delfin!! Ma kej češ še več? Zajtrk? .. no, tudi to smo dobili, ko smo prišli na otok. (iz Paname smo štartali ob 5.30 nekako in tako prišli okoli 9.30 na otoček)

In.. že se je bližal pogled na Naranjo Chico (mala pomaranča) :) oooo, kolk je lepo!!! Evo nekaj slikc iz pomarančke ;)

v teh hiškah oni živijo.. pa ta travca je taka drugačna.. nekam gosta in trda, kot tepih.. ampak prav super za hodit. na takem otoku res ne rabiš kakih japonk al kej druzga za na noge ;)

tu pa je bila naša plaža, ker so pač naše hiške geldale v to smer. ta plaža gleda proti jugu nekako in prav lepo je gledati sončni vzhod.. kako sonce vzhaja iz morja za otočki s palmami.

Tisti na sredini je en izmed Kuna. Ime mu je Audri Yala in je nacionalni pevec.. tradiconalna muzika.. če koga zanima, kako zgleda, mu dam my space. Ja.. ti ljudje živijo na teh otokih, kjer ni nanka vode, niti elektrike (leketriko ustvarjajo z generatorjem ali pa s sončnimi celicami, sladko vodo za se umivat pa tako, da nekje na sredi otoka skopajo luknjo, in morje se do tam v mivki sfiltrira in evo ti sladko vodo za tuš). Ampak res.. ti imajo facebook, myspace, email.. no.. ok.. ampak, da iamjo facebook.. mi kar ni štimalo :)

Pod tisto rdečo strehico sta 2 mizi in klopi, kjer smo imeli vse obroke. Fajn ne :)

to je skoraj tam, kjer sem plavala.. prejšnja slika

tuš in wc

O.. ta leva hiška je moja in od Judy. Najin dom za 4 dni. Fajn ne.. bambus za zid, palmini (ma sej ne vem, kako sklanjat to palmo) listi za streho, mivka na tleh :) in ponavadi pes pod postlo ponoči. Čombo :) Prednost bambusovih sten - zračnost ;)

in tako je izgeldalo znotraj.. moja postla je tista na levi

Potem smo se odpravili na bližnji otok s skupnostjo. In videli, kako zares živijo. Še isti dan smo šli zvečer, kar turisti običajno ne počnejo, ker jim to ni dovoljenjo. Lahko prideš na otok samo, če te pripeljejo domačini kot svoje prijatelje. In takra, zvečer, oni šele zaživijo. Čez dan so ženske oblečene, običjano v tradiconalnih oblekah, zvečer pa so vse v modrcih zuni :)

Kar imam v rokah je tipična njihova bluza z všito molo. Mola je ročno delo, ki jo delajo vse ženske Kuna. Na koncu sva se z Judy tudi naučili, kako se mola dela, mapak.. ej, to je enega dela!! Jaz bi to primerjala z našim kleklanjem. Ženske se ne pustijo slikat.. itak, sicer bi vsi turisti vprek sliakrili. Ona se je z mano slikala, ker sem kupila tisto bluzo (za suvenir). Sicer pa jih moraš plačati 1 dolar, da se slikajo. S tem so želeli omejiti to slikarjenje vse vprek. Še ena tipična reč za ženske Kuna so okraski na rokah in nogah. Ta teta ima sicer malo.. ponavadi imajo ženske na nogah od gležnjev do kolen in na rokah od zapestja do komolca tiste reči tam.. "zapestnice" iz balkic in iz tipičnih kuna vzorcih s pomenom. Te zapestnice naj bi držale po eno leto. In ko jih delajo, jih delajo po 5 dni.. aa.. in to morejo malo stisnit, da lepo stoji in da ne vse pade dolin da se ne odmolira. Mene je že moja mala zapestnica na gležnju malo tiščala na momente.. si pa ne predstavljam, kako zgelda imet skoraj cele noge in roke v teh rečeh.. Ben, verjetno imajo rek.. najprej lepota in potem prektičnost. :)

na pomolu.. nisem štekala, kaj točno so se igrali.. bil je kot neki pepček in tisti, ki je izgubil, je moral skočit v morje.. al neki iskat al ne vem kaj.. tu je očitno videt, kdo je pravkar bil v vodi :)

Ko so nas videli, da hodimo po ulici, so ženske začele obešati na zunanje stene hišk vse, kar so imele za prodat..vse mole, srajčke.. vse.. Sicer to ni tako razobešeno..

Tu sem se dilala za ceno bluze in hrkati spraševala Audrija, kolikšan je realna cena..

Vmes, ko smo bili na otoku mala pomarančka, smo šli tudi na 2 izleta - še na nekaj drugih otokov: otok zvezd, otok pelikana in otok psa. Hm.. ta s psom mi ni jasna, ma ben.. in.. ta pri tem psu imajo zraven eno potopljeno ladjo in.. oh oh oh oh la!! za se potaplat je pravi raj! Maska - obvezna oprema!! Barvane ribice, korale, spužve.. ČUDOVITO!! potem pa še to.. ko pogledaš iz vode imaš takle razgled, kot je na spodnji sliki.

Ko sem kdaj videla tv na kaki dokumentarni oddaji take kraje, se mi je zdelo, da je to tako daleč, kot da moreš it tja z raketo.. tako nemogoče se mi zdelo, da bi lahko kdaj kaj takega videla.. In.. sedaj sem tudi jaz del tega.. :)

In končno je šlo mlao tistega špeha, pridobljenega v zda, proč!!! :)

O.. en dan smo bili naveličani od hrane. Namreč ko greš na en izmed otokov v San Blasu, ješ riž in ribe.. no, mi smo jedli riž in tuno iz konzerve ali pa cvrte klobase.. Kar neki.. in zjutraj vedno jajcei n krekerji. In en dan se je naši skupnosti pridružil turist Oli, ki je malo bolje kot domačini, znal lovit ribe. V bistvu so uni naši domačini bili bolj lene sorte in brez kakega filinga za kuhat :) Oli je kar večino ulovil.. kar so pa oni potem naredili.. vsaj je dobil le košček ribe in eno glavo ribe.. za dekoracijo? bu, ne vem.. v glavnem, rib je bilo zadosti, da bi vsak dobil eno celo.. ma ja, oni so pol ta boljše kose pustili za nest tja familji, ki živi tam na unem otoku, kjer je njihova skupnost..

to je tudi bila ena izmed večerij..

Zaden dan je Oli ulovil ribe prav zame in za Judy, ker sva se tako pritoževali, da ne moremo več jest rajža (riž) s cvrto klobaso.. skratka, skoraj vse je bilo cvrto :-\ In kaj so uni tam smotkoti naredili.. spekli ribe in jih pojedli.. Mislim!? Ben.. kej češ.. taki pač so. Ma če ne, razen tega, so bili prav fajn in smo dobile vse, akr smo prašale, vključno z izletom na otok, ko turistom običajno ni dovoljeno, pa tudi "učno uro" o izdelavi mole.

Evo, tu sva jaz, Judy in Ana, ki nam kaže, kako se dela mola.

To je pri Ani doma. To mi je delala "zapestnico" za na gleženj. Tako zgleda njihova hiša.. spijo v teh makah (ka ne vem, kako se reče po naše).. mreža? Na tleh je mivka.. ampak.. imajo TV ;) Cunje pa visijo iz stropa.

Tako na kratko o otočku Naranjo Chico (prebere se naranho čiko) in bližnji okolici ;) .. A koga mara, da bi šel od blizu pogledat te otočke??? :)