Montreal, Montreal in Montreal

Sedaj, ko to pišem, sem že v NY in... Montreal me je očaral. Lepo mestece, ki se ga da prevozit s kolesom (no ja, ni tako majhno.. ma vseeno), lepi kraji, parki, prijazni ljudje, francoščina in angleščina.. Hm.. mi diši, da bom še šla pokukat tja v French Canada. .. Ja, jaz in moje ideje.. bom raje tiho :)

Kako veš, kdaj si v Montrealu?

Judy mi je rekla, da se stalno nekaj dela na cesti, rije, popravlja mostove in povsod, ampak res povsod so ti oranžno beli "količki". Sam res.. se strinjam. Jaz sem mislila, da Gorico stalno neki prekopavajo.. ma kako je v Montrealu :) Se Gorica skrije :)

Sej čez nekaj časa se počutiš kar domače med to oranžno barvo :) in ti prav manjka, če se voziš po cesti in kar nekaj časa ni nobenega dela na cesti :) Razen tega, ima Montreal ful dobro zrihtano za kolesarje. Kolesarske steze ob cesti, "parkingi" za kolesa, vsake toliko imaš tudi pumpo, da si napumpaš gume, mestna kolesa,... Lahko se tudi voziš po pločniku, ampak ne po avtocesti ;)

Ko smo že pri avtocesti... Uni dan sem vzela bičikleto (kolo), da se grem vozit po pišti (poti) od F1. Treba je blo it čez most na otoček in... Ej, jaz sem se skoz tu vozila po pločniku, ma bolj kot sem se bližala mostu, manj je blo tega pločnika inje blo treba it na cesto in to sem tudi naredila.. ma... ta cesta je bla dvopasovnica in... najprej mi avtobus piska in potem... O ne! Potem še policaji na kolesu za mano! .. uffa.... sem se že vidla, kako plačujem kazen... Eden je začel žvižgat in v francoščini mi govort... Jaz pa.. "Žn parle pa france..." in potem je sledila angleščina... E... kolesarila sem po avtocesti :) jao meni! Ma kaj, sem vsaj imela kaj zanimivega v dnevu :) V glavnem, ko sta oba policista vidla, da nisme od tam in da res nisem vedla, kaj počnem, sta me lepo spustila naprej in mi razložila, kam morem it. .... še dobro... :) .. evo cesto spodaj, kamor sem hotela jz it s kolesom..

I potem še osvojen cilj... F1!

Med letom je proga odprta za vse. Tudi za avte.. ma največ je pa kolesarjev in ljudi, ki se rola. Ma... me je prou primu gušt za it en điro z rolerji!!!


O... pa parki tukaj.. to je nekaj, kar obožujem v tem mestu. Tako urejeni, lepi, za športat al pa relax. Se kar lahko vidim tu. .. inko vidiš ljudi, ki športajo, te prime kar volja, da bi še ti šel al na rolerje al tečt.

O ja.. in d ane bi slučajno šel kdo hitreje kot 20km/h! :)

Poleg teh parkov s travo, je v Montrealu tudi Olimpijski park iz leta 1976. In v tem "parku" so tudi velika korita, kjer rasejo lepe "rožice".. kar zelenjava :)

zelenjavca

Poleg tega olimpijskega prizorišča, je Biodome. Prostor, ki je razdeljen na 4 dele z različnim podnebjem. Prvi del je tropski... vlaga.. tam sem se mogla prav slečt! Tudi največ časa sem porabla tu... ni težko uganit.. karibi.. Kostarika... 

Zgledalo je skoraj tako, kot bi hodil v gozdu. Tu so prave rastline, s pravim podrastjem, živalmu na prostem.. Kot bi bila tam v gozdu.. Kar naenkrat se je slišalo vreščanje.. bla sem sigurna, da so to papige are in ravno tako je bilo :) Ah.. sem že cel ekspert jaz, kar se tiče tropike :) Celo drevo guarumo je bilo.. na tem ponavadi živijo lenivci, ker se hranijo z listi tega drevesa. .. Ma, sem skušala najst lenivca v tisti goščavi, ma ga nisem... pej drugič ;)

To drevo se imenuje "čikle" in.. včasih, je bila ena izmed glavnih sestavin čingumov prav iz tega drevesa.. in.. končno mi je postalo jasno, od kje v španščini ime za žvakice.. Chicle (čikle)

Ostali deli so bili tudi zanimivi.. predvsem pingvini. :) kar nekaj jih je stalo obrnjenih v steno. In to s kljunom do stene... en je celo plaval (cel čas, kar sem jaz bila v tem predelu) s kljunom v šipo.. non stop.. ne vem, kolk časa prej je že ustrajal in kolk potem..  Verjetno so tko užaljeni, da živijo tu, da se kar dajo k zidu.. 

In.. hvala temu bidomu, sedaj končno vem, kaj so tiste reči, ki so kdaj na plaži.. ja, ne na plaži pri nas ;) .. Na spodnji slikci je tista reč na desni strani.. jaz sem vedno mislila, da so to kake čudne plavajoče rastline.. in zdej.. Vem! Notri je mini skat :) Pa zdej naj kdo reče, da potovat je brez veze. Poglej to, kolk se naučiš ;)

O ja, ma da ne pozabim.. če greste kdaj v Montreal al Quebec nasplošno, morate poskusit njihovo narodno jed. Ja, je fast food, ma ni važno. Je treba probat.. PUTIN. Pomfri prelit s posebno omakco in sirem in po želji lahko dodaš še druge zadeve gor,kot je zelenjava, meso, itd.. ma tipično je samo omakca in en njihov sir, ki je kot čingum.

Itak me je Judy peljala v ta najboljši plac za putin.. in ta porcija, ki jo imam, je SMALL.. ta velika pej.. ojej.. že to komi poješ in če bi bila polovica, bi blo glih prav... ma.. za enrkat vsake tolko.. njami :) .... lokalček, kamor sva šli to jest, je odprt 24 ur in ljudje čakajo zunaj v vrsti, da pridejo na vrsto! za pomfri! halo?! :) sam pritrdim.. se splača počakat ;) .. in... ma! ker je to tko fino, sva itak skor cel krožnik vsaka zase spraznili in potem.. aj aj aj.. site ku... in je blo treba it hodit.. mislim, da sem tisti večer prehodila cel predel Mont Royal. :)

O.. in še en predel, ki mi je kar všeč v Montrealu je gay predel. Vsi so veseli, iz ene strani ulice na drugo visijo roza balončki (kot za na jelko), vsi so prijazni,... skratka, plac, kamor si želiš it na en drink al se sprehodit.

In.. ma.. lahko da sem jaz za luno, ma jaz nisem vedla, da v francoščini in tudi v angleščini gay pomeni vesel. Kaj sem edina, ki tega ni vedla?

In ker se ve, da je meni hrana ful ful ful fina in da rada fino jem in Judy prav tako, sva si morali naredit načote! Na spomin skupnih časov v Pura Vida Land. .. Kostarika.. mmmmm... in tista zelena reč v skledici je guacamole!!! njami!!!! Tko finga, ku nardi Judy, ga ne naredi nihče! ;) Gracias mami, para hacer una rica comida como esa!! ... in.. v tem tednu je naročena, da gre k tetovatorju na pogovor o novem tatuju... Pura Vida. .. In vedno bolj razmišljam o svojem .. bi ga dala, al ga ne bi dala.. Ah.. to je zdaj vprašanje... :)

Moj zaden večer v Montrealu in na meji v ZDA

O, da ne bo pomote.. vmes se je še dosti zgodilo, kot samo to, kar sem napisala.. podrobnosti pridejo v naslednjem postu.. sedaj bi pisala o včeraj.. sem ravno na busu iz Montreala v NYc.. še par urc do prihoda.. Torej...

Mamma mia! Na US border (meja Kanada - ZDA).. uffa, že prej sem iskala in nisem našla naslova od Reala (namreč moreš imet nek naslov, kamor kao greš prvi dan, ko si v zda.. ).. mah, sem si rekla, se bom že spomnila ime kakega hostla, če bo treba. Potem pa pride na bus officer (ma ne vem, kako bi mi temu rekli.. v glavnem, tip v uniformi) in reče, da moremo s sabo vzet samo denarnico, dokumente in da to je to in da ostalo pustimo na busu. Jz pridna ku sem, sem itak ubogala. In gremo vsi dol iz busa in gremo v vrsto in pridem na vrsto, grem na okenčke in tip me začne spraševat vsa možna vprašanja, gledat moj potni list s 100 štemplji iz različnih držav, z vizami za v zda, vključno z delovno turistično, vidi vse štemplje, kolko-krat sem bla v zda in... mhm.. me praša itak, kaj da delam, služba, da si lahko vse to privoščim in rečem, da sem prof. matematike.. ahm.. ja, pol on takoj reče, da če je tako, potem pride tudi on over there (tja dol k nam) bit učitelj.. in sem se tako mogla zgovarjat, da kako potujem, da lahko tolko grem, itd itd.. ma standard no.. ah potem pa pride vprašanje.. Kam greš? .. Jz: "v NY in bom bivala pr prjatlu".. in on.. "nslov?" in jz.. "ne vem, ga ne znam na pamet in ne najdem, kje imam listek, kjer je napisan naslov".. U.. se je že začelo komplicirat.. potem on reče.. "kaj pa tel. številka?" In jaz.. "ja, jo imam, ma v bukvici na avtobusu." In on.. "ja zakaj nimaš bukvice ob sebi.." jaz "ker je officer rekel, da naj pustimo vse na busu in da naj vzamemo samo dokumente in denarnico." In on.. "ok, no pojdi na avtobus po bukvico s tel. številko."

No, jaz grem skozi vrata..(podbrobnost: nihče ne sme skozi vrata brez unih v uniformi) in jaz direkt na avtobus skozi vrata, na kar mi reče šofer, da ni ta pravi avtobus in da se je pramknil naprej in jz hitro tečem na druzga (TEČEM, kot bi bežela!) in una 2 v uniformi zunaj.. "Ej, kam greš?" in jaz.. "po telefonsko, ki je v bukvici na busu. Gospod iz okenčka me je poslal." ... Joj.. ej, me je prou že začelo skrbet vse skupaj.. da me ne dajo v kategorijo terorist. Potem končno me spustijo na bus.. itak je šel en z mano (verjetno, da ne sprožim kake bombe) in evo, že sem bla zunaj busa, ko je uni gospod iz okenčka že bil zunaj z mojim potnim listom in me iskal :) Joj! ma kaj se lahko še bolj vse skupaj zakomplicira??? ... in on.. "ma kje si bla?!" Jz pa mu prijazno povem, da sem morala počakat na komando, da lahko grem na avtobus.. ma kolk sem se trudla, da bi čimbolj bila prijazna in normalna in da ne bi zgledala zaspana.. namreč.. moja zadnja noč v Montrealu je bila sleepless (brez spanja). Potem končno gre stric za svoje okenčke, jaz mu dam bukvico, kjer je bila številka. prepisal jo je, še prstne odtise sem dala in slikica in evo, sem bila rešena. Uff... Marija! to je bil pravi prizor za access denied in vrnitev domov al pa v Montreal nazaj :)

O ja, sej vem.. ta post postaja že dolg in brez slik.. vem, kaj naj.. če bi tam še slikala :) ha! pol bi pa res bla že jutri doma :) in.. še sledi nakladanje.. sinoči.. spet brez slik, ker na žurke ne nosim fotkiča, ker ga nimam kam dat.. čim manj s sabo, ko grem ven.. Hja, ko bi to vsaj veljalo tudi za valigio (potovalko).. ma ne vem, kaj mam noter.. svinc verjetno! :|

Alora, sinoči.. Ma! Kaj naj rečem... Judy je bila utrujena, zato je rekla, da gre spat in da naj grem kar sama ven, da ni panike, da itak vem, kako prit na cilj. In.. ma sem prou upala, da bo prišel tudi un dober plesalec. Ma res, ful dobro je plesal.. ma kaj, je rekel, da oni grejo v drug diskač in jaz.. ma nisem tela neki na novo iskat.. sem šla kar na gvišno. Ben kaj, sej sem velika in samostojna :) lahko grem tudi sama, bo že. In jaz se zrihtam za prav, črna oprijeta oblekca, okrogli uhani,.. grem na podzemno in.. ja, edina uštimana in vsi ostali tko običajno.. itak, jaz sem šla ven žurat oni pa verjetno domov... ja, sem izstopala in na momente mi je bilo kar malo nerodno :) Ma pole si jaz rečem.. Ma koga briga, kdo me pej pozna.. in je takoj blo boljše :) .. Potem pa končno moja postaja.. Peel.. grem ven po Judyinih napotkih in po spominu.. malo hodim in tik pred vhodom v ta latino klub, je bila ena zakotna slepa ulica. Opazila sem, da je vsak, ki je šel mimo, pogledal tja nekam v temo in tako sem tudi jaz.. kjer so bila vrata v stavbo, je bila kot vdrtina. Tam sta 2 tipa v temi brcala enega, ki je bil zvit tam na tleh.. ta tretji pa je stal na glavni ulici, da ne bi kdo kao kaj videl ali ukrepal..  ma kaj češ naredit v taki situaciji.. veliko mesto, sem ženska, oblečena za it žurat.. nimaš kaj, niti klicat policije, da me ne pol počakajo in da ne še kej rata... se nimaš kaj izpostavljat.. tako je.. Samo upam, da jo uni ni odnesel kaj preveč slabo .. Sej mogoče vi, ki to zdaj berete, se vam zdi nečloveško, da ne ukrepaš.. ma kaj češ naredit.. si v takem velikem mestu, kjer so pravila ulice malo drugačna kot pri nas... ni kaj..

Bom zamenjala temo, ker me je groza, ko se spomnim, da me je bilo strah poklicat policijo..

No, gremo naprej.. grem skozi vrata, hodim gor po stopnicah in pridem do tete, ki sedi za mizo in pobira ustopnino. Jaz pa pokažem VIP kartico in grem mimo :) U, ke luksuz.. vip kartica, ki velja za vedno :)

Najprej sem šla na wc in potem za korajžo po en baileys. Uf.. tkoj, ko sem prišla notri, je blo, kot bi vrgel vabo v morje.. sama v latino placu, belka (torej za njih eksotika).. hm.. so bli takoj ku piranje. Tako sem šla tja v en kotiček, kjer je bil DJ in tam bla na varnem :) Itak sva že prejšnji dan neki klepetala in itak se me je spomnil. In ker sem skoz bla tam in tudi z njim plesala, so mislili, da sem njegova in niso več ku tolko težili. Tko da sem se res ful naplesala in kak drink spila, ma ne preveč in potem bila samo na vodi, ker ni pametno bit v takem placu sam in preveč spit.. toliko moraš imeti v glavi, da si varen in seveda, ne smeš puščat kozarce nikjer, da slučajno ne kdo kaj strese noter... Potem pa sem dobila še CD z muziko :) jeej :) en mix komadov direkt od DJa - Carlos. Ma.. ne vem, kako mi uspe.. dobim vip free pase že v prvih 5-minutah, ko pridem v lokal, CD,...  mogoče sem falila poklic in bi mogla bit PR :)

Večer se je tako počasi zaključil. Naplesala sem se ful, se imela fajn, šla še na čaj (da bom budna, dokler ne grem na bus) in šla na taxi. Ne vem, kako mi je uspelo, ma nekako sem se po francosko vse zmenla, kod in kam. :) Talent :)

No.. e, zdej smo v gužvi na avtocesti in se počasi premikamo in jaz imam počasi dovolj pisanja.. Še kakšna podrobnost iz Montreala še pride ;)
se čitamo

Montreal

OoO.. Sobota in s tem začetek fraj dni Judy. Da bi lahko videla Montreal, kar se da lepo, se
je odločila, da bova šli peš na Mount Royal... hrib, ki je nekako na sredini Montreala. In res...
hodimo in hoidmo, vse toliko naredimo kako sliko. Povedala mi je za vse restavracije in bare,
ki so znani in po čem so znani... tko da ne mislim samojaz skoz na kej finga za jest ;)

In.. končno pri hribčku.. kar nekaj časa sva hodili, da sva prišli do tja in mene, itak, je zažulilo
obuvalo.. Ma kaj sem jaz edina, ki jo lahko zažulijo japonke na podplatu?????? Ma! Kej
tazga!

Začetek hoje na hribček

Že tu na začetku je bilo lepo.. potem pa še hoja gor.. fajn, se razgibaš in na vrhu je lep
razgled. Pa še.. kar pogosto so tiste špince za vodo, tko da nisi žejen in vedno si lahko nafilaš
flašo. .. boljš ku tako ;)
Za nazaj sva šli še po drugih ulicah in v nabavo za večerjo..mmmm.... :)

O... ma kaj sem jaz pozabla napisat.. kako se je dan začel ;) Ha! Tek in vaje ;) Ja ja ;) sem sem
prišla pohajat ma, sem prav za pohvalit ;)

V nedeljo sva tudi ustali in šli. Tokrat na podzemno in... na okenčku, kjer lahko tudi kupiš
karto a bus in vlak, sem sama v francoščini povedala, katero karto bi rada. Bravo jaz!!! :)
.. najina prva destinacija je bila tržnica. Kosilo in nakup sadja in zelenjave. ... ma, končno sem
vidla, kaj je ta ratatuj (ratatuile.. al kako se že napiše..?) no.. evo.. to je tista zelenjava na desni
strani krožnika.. mmm.. fino fino in nizko kalorično ;) .. ja, sej ne da tko gledam te kalorije..
ma, tisti, ki je bil na tem koncu sveta ve, da je kar težko se prehranjevat kolkr tolko zdravo,
ker so fast foodi na vsakem ovinku in koraku.

Ma.. kaj sva vse kupili.. breskve, grenivke, borovnice, mango, avokado, solato, papriko,
pomidor, ... in tako polnih borš odšle nazaj domov odložit in via v mesto nazaj na avtobus.
In.. bus je moral ustavit, ker je bila cesta zaprta.. pravzaprav ne samo ena.. zakaj? PROTESTI
PROTI VLADI, ker tudi v Quebecu imajo ta problem.. namreč, politiki zapravljajo denar
davkoplačevalcev. M.. zgleda, da je to današnja moda.. ja.. no, oni so imeli nekaj časa nazaj
prav na veliko proteste, kjer je bila tudi policija na ulicah in kjer so policaj uporabljali tudi
mal več moči.. potem pa so ti shodi postali bolj pacifistični iz strani policajev. Imajo jih vsak
22. dan v mesecu in... tako, ker je bilo na najini poti, sva uskočili v množico.. e ja, sem tako
protestirala tudi jaz :)

U... kitajski predel.. itak je kot vedno smrdelo.. wa, kak fin čaj sva kupili! In potem šli še na
en njihov tipičen kolaček al slaščico.. ma ne vem niti, iz česa je.. v glavnem, to je teta, ki ga
dela..

.. ma kulepe ure so prodajali.. po 10 in 20 dolarjev.. me je prav zamikalo.. ma kaj ko se
kazalci sploh niso premikali pri tisti uri, ki mi je bila všeč.. ah.. O.. ker sem vidla plac, kjer
lahko kupim čaj za take away, sva se itak mogli ustavit, da sem to nabavla... mmm.. tudi če je
toplo, meni še vedno paše pit čaj :) in potem... mimo zanimivoh stavb na sprehod k vodi.

:) plaža na balkonu.. tudi to imamo ;)

Ko sva imeli zadosti vode (reke Saint Lauren), sva šli v staro mestno jedro.. zgleda pa tako,
kot bi bil v Evropi. :) tlakovana cesta, ki je zaprta za promet, barčki z mizami zunaj, vse
polno trgovinic in polno ljudi in turistov.

... to je bil že 3. dan zapored, da sva imeli plan it zvečer ven... kaj se je potem zgodilo? Jah...
obe sva bli po večerji tko utrujeni od vsega »športanja« in hoje, da se nam kej preveč ni dalo
in da sva kar zaninali, vsaka na svojem koncu stanovanja.

Misija VALIGIA (beri kufer, potovalka)

Prvič v življenju, da se mi ni pretirano mudilo s štimanjem valigie. In ko sem jo prvič
dala na vago (tehtnico), je kazalo 18kg. Uuuuu, še 5kg lufta. Pohvalno :) ponavadi je bilo
prvo tehtanje eno veliko razočaranje.. pretežek kufer in selekcija materiala. Sedaj pa..
presenetljivo.. potem sem si rekla, da vzamem še ene čevlje več, še kako oblekco več in notri
je še buteljka vina za Judy, pa kosmiči.. ja kosmiči.. to je cel projekt v zda dobit ene pametne
kosmiče, ki bi bili manj sladki kot sladoled.. zato sem kar vzela s sabo.. in ko sem dala notri
še kozmetiko in vse tiste ženske nepogrešljive zadevice (Halo! Ne tisto!) .. sem mislila na lak,
aceton itd.. je vaga pokazala 23! Ups..... ene čevlje ven in je blo. Aa! Kolk težko, za tovorit iz
5.štuka dol ... zakaj že nimamo dvigala? No.. in spet sem si rekla.. naslednjič največ 16kg s
sabo! Ma.. :) vedno ista štorja :)

Alora, večino časa sem na letih prespala, prav tako prespala vseprigrizke in skorajda še
kosilo.. ma ku sm bla lačna.... aaa.... Na ta zadnjem letu (London – Montreal), sem imela
čas za spat, jest in pisat. Ja.. na teh več urnih letih imam vedno cele prebliske. Možno da
zato, ker sicer si nikoli ne vzamem toliko časa, da bi bila sam s sabo, da bi kaj brala, pisala,
razmišljala.. tako da.. ja, plani za 1 leto naprej, se pri meni vedno rojevajo na 3+ urnih letih.

No.. pa sem le prispela v Kanado. Na Customs.. kako se že reče.. mhm.. carina? No tam so
me prašali spet podobna vprašanja, kot kadar prideš v zda in.. e, že sem bila čez, še malo
hodila in šla po valigio (kufer).. čakam in čakam in čakam.. in nikjer ni blo mojga.. ma k sreči
je prispela tudi moja rdeča valigia. Nekateri sopotniki so mi začeli razlagat (ne vem kaj) v
francoščini.. jaz pa sem jim v odgovor dala samo začuden pogled in mojo levo obrvo navzgor.

Ko se je bližal čas, ko naj bi Judy prišla pome, sem šla iz letališča ven in gledala, kdaj bo
prišla mimo zelena honda civic... in.... Evo!!!! Po 2 letih sva se spet videli! Po Kostariki
se nisva več potem in že lani sva se menili, da bi jaz prišla do nje, med tem, ko sem bila
v zda.. ma ni uspelo. In tako... kot je rekla ena punca, ki sem jo spoznala na enem izmed
potovanj... »Travelers always meet again somewhere.« In res je tako.

Ta dan nisva počeli nič posebnega.. na izi.. v petek pa.. Judy je šla delat, jaz pa s kolesom v
center. Am... tu imaš prav posebej parkirne »place« za kolesa ;)

Ko sem parkirala, sem si prav zapisala, na križišču katerih ulic je kolo.. nikoli ne veš.. gvišno,
je gvišno.
Hodila sem po ulici in prišla direkt na dogajanje – namreč tu je sedaj festival komedije.. ma
kaj mi pomaga, ko nič ne razumem.. ampak... ni samo govorjena komedija, ampak tudi samo
akcija in pa ples in muzika in itak.. hrana na ulici :) mmmmm :)

Z Judy sva se dobili za kosilo, šli malo okoli hodit in evo, že je šla nazaj, jaz pa po svoje..
itak.. kaj naj..ko je tolko trgovin.. itak se nisem mogla upret in evo, že sem imela nakupovalno
vrečko v roki :)

Drugače pa sem mi Montreal zdi tako, kot bi bila v zda. Tudi glede jezika.. kar nekaj je
američanov iz zda tu, tkao da slišiš kar disti tisti ameriški naglas pri angleščini.. (ampak..
francoščina pa.. ah.. težka.. čeprav nekaj poskušam.. )

Domov sem prišla pred Judy in to kar z dvema vrečkam. Shoping (cunje in torbica) in pa
hrana. Tako sem še preden, je prišla ona domov, jaz naredila večerjo. ;) Bravo jaz, tako, a
sorpresa. In presenečenje je uspelo.
Za po večerji sva imeli cel plan, da greva ven plesat.. ma.. obe utrujeni, so se nama oči kar
začele zapirati.. tako da sva šli nina nana.

Ko cakas na let, imas neskoncno casa za pisanje...

O laa. Končno. Kako lep oblutek je, da se mi nikamor ne mudi in da me nihče ne čaka,
sploh pa, da nimam celega seznama pred sabo, kaj morem naredit, kaj kupit itd... Kje sem?
Trenutno na letališču Heathrow (London). Ura je 11.50, tu sem že nekaj časa in.. moj let je
šele ob 15.30. Wa! Najprej mi je težilo, da bo tolko lufta med leti, ma zdej mi prav paše. ..
Mhm.. že par dni se mi neki mašijo uhca, ma tko, kot so se mi danes.. pismo, sem tu v nekem
ogromnem prostoru, kjer je N (beri neskončno) ljudi in.. ma jz ne slišim nič. Kot bi imela
čepe v ušesih.. samo nekam vse šumi in tko nekako »wa bla bla wa« je slišat. Ma, bo že šlo
mimo.

Ah.. vem, že dolgo časa nisem pisala in vsakič, ko kaj napišem sem, rečem, da bom bolj
pogosto pisala... Ja vem.. to se ne zgodi, ampak.. Mi res ne znese... ko se dam v »blogovsko«
pozo (fotelj v sobi in noge v luft), zakinkam. Ne rata.. ja, se bom mogla malo bolj časovno
zorganizirat ali pa je enostavno samo to, da dan ima tudi zame samo 24 ur. .. ben daj, da
ne bom cele dizertacije spet napisala za uvod v post, bom kar začela z drugo temo. Ja, kaj
drugega kot SALSA. Kot že večkrat omenjeno, mi dogaja na polno. Žurka tu, žurka tam, tako
da v enem tedno umam za seboj kar nekaj preplesanih in prešejkanih ur in še nikoli mi ni blo
tko fajn. Mislim, da mi je še boljše, kot pa bit v Miamiju :)

ja ja.. celo v Novi Gorici sem plesala ;)

In... ker ne smem zamudit preveč plesov, sem se prejšnji petek odpravila v Lj, kam drugam
kot na salso v sem-a. Zračunala sem, kdaj naj štartam, da pridem ravno za prav na ples in...
Huston, we have a problem! Ja.. še dobro da ni bilo z mano kaj narobe.. namreč, pred nami
na avtocesti je gorel kamion in.. Ana je zato stala v koloni 3 ure. E ja, 3 ure. Ma kaj čmo..
je že blo tko namenjeno ne, kaj naj rečem druzga. Ma.. tisti, ki me dobro poznate, veste, da
imam v torbici vsaj 2 pol literski flaši, ko grem kam.. in .. ja, jz sem to pila in.. hm.. 3 ure
je dolga doba, če piješ ku špunja. Tako da... tema, neskončna kolona avtov pred mano, za
mano, ob moji desni sami kamjoni, na leti pa avti na nasproti vozečem pasu.. Joj! Kam lulat?!
Ja.. en cajt sem še neki ustrajala, kao, da sej bomo hmali iz kolone.. potem pa.. pogledam
naprej in nič nisem videla, kaj dogaja pred avtom za mano, prav tako ne, kaj dogaja za mano..
Tako da sem sklepala, da če se jaz dam pred mojim saxotom (avto pred mano je bil 2 m pred
mano), da seno strani kamion z odprto šipo.. ma še dobro, da je bil malo bolj naprej in ne
s tisto odprto šipo glih tam, kjer sem jaz čepela.. in.. jah kaj.. počep, hlače dol in pišššššš...
Ma ni telo bit konca!!!! Bolj kot hočeš naredit na hitro, bolj teče in teče in teče in včasih se
prav vprašam, kolk drži tam moj mehur. .. ma, sem se prav oddahnila :) Potem pa.. čez nekaj
časa, pa je le uspelo se premaknit in.. v Lj sem prispela ob 1h. Ja, v bistvu sem šla skori samo
prespat v Lj.. ma, 1 urco pa je le uspelo plesat.

Naslednje jutro me je čakal relax v Sistiani, nedelja fraj nekako in ponedeljek... Skupaj z
Jasmino sva šli na turo via Koper do Andrejče. Babe, super je blo ;) in moremo res ponovit ;)
Jasmina je imela fotkiča.. tko da jz nimam slike za dokaz.. Jasmina, a mi pošlješ prosim...?
Babjemu popoldnevu je sledila spet Sistiana. Ma tokrat by night. Ok ja vem, sem že
dolgočasna.. spet latino muzika :) in še animacija od ene »tete« Barbare de Cuba.. ma, če
kdo šejka, potem je to ona ;) Muving do 3h zjutraj in potem via domov.. No daj, ne bom zdej
pisala vse detajle vseh dni,... ma sredo pa morem malo omenit. Koncert Buena Vista social
club! Zbirat smo se začeli pred vhodom. Nekaj jih je vejretno bilo že notri, nekaj jih je prišlo
kasneje. Na začetku smo tudi plesali, še posebej na muziko, ki jo je vrtel Panchito in potem
predskupina! Ma, ti so bli dobri ej!

Predskupina.. samo 3.. ampak energija za 10!

en del Almovcov (Alma Eslovena.. skupina, kjer plesemo)

Znamenita ga. Omara, prva dama skupine Buona Vista social club

Skoraj kot pepelka, je malo po polnoči odbila ura za it, tudi če zabava še ni bila končana
in.. via v Gorico.. Ker imam taktiko nespanja pred leti čez ocean, da čim prej padem notri
zaradi časovne razlike, sem tudi tokrat rogovilila po stanovanju.. ma se moram prow pohvlait!
Stanovanje je spucano in pospravljeno! :) Hm, morem it večkrat tako na krajšo pot, da vsaj
ložim vse na svoje mesto :)

Ben daj, to pisanje postaja že kar dolgo, zato bom zaključila počasi. Kukr koli, te 3 tedne bom
pogosteje pisala, ker imam očitno več časa, ko pohajam izven Slo ;)

pohajkovanje

ok, ja, sem sla... itak, kako pa drugace, ma tokrat res samo za kratek cas.in jaz imam ze vse lepo napisano ze par kak dan.. ma ne morem objavit. z mojim prenosnikom ne morem na net tu pri Judy.. zdej, da bi nosila prenosnik s sabo za v kak bar.. ma ja.. ne da se mi.. sem pa prenesla moj napisani post za ta moj blogec iz mojga prenosnika na Judynega (word) in itak.. se ne da.. kej cem, ona nima worda... in nanka open office ne dela.. torej.. kaj cem, kot pocakat na.. mogoce kak wifi kje al pa na zda.. se citamo ;)

Če ne greš v svet, pusti, da pride svet k tebi ;)

Vem ja.. že ful časa nisem pisala in vedno rečem, da bom bolj pogosto kej napisala.. ma.. jz ne najdem cajta! Preveč dogaja, preveč se imam fajn, včasih tudi kaka komplikacija pride vmes, da je bolj zanimivo.. No.. in.. končno sem se spravila napisat nekaj o Anninem obisku.. ma škoda, da nisem prej, ker sem že preveč pozabla.. kot vedno :)

Alora, Anna je prišla že okrog, poldan, ko sem jaz bila še v Postojni - delala, tako da jo je prišel na železniško postajo iskat Boštjan, prijatelj, ki je Anno spoznal še prejšnjič, ko je bila v Slo.
... ko sem končala delat, sem šla direkt v trgovino po material za načote in radlerje.. in to kar 12 flaškic! .. Anne ni že 10 dni tu in pri meni je še vedno puhn hladilnik radlerjev :) .. sem naju malo precenla :)

.. Ko sva se srečali pred mojim blokom, nama je bilo tako, kot da je normalno, da se vidiva in kot da ni minilo 1 leto, kar sva se nazadnje videli... kolk je to fajn filing.
.. Po tem, ko je odložila vse stvari sva šli do mojih in tam naredile načote!! Mmmm!!!! :)

V petek sva ustali zgodaj in se zrihtali za it k meni na delo. Poteg tega sem jaz imela svoj migracijski ruzak naštiman za 3 dni. Za petkov dan - delo (šola) in včerno pohajkovanje po babje, sobotni salsa piknik in nedeljko morje.

V šoli je z Anno kar uspelo. Otroci so je bili veseli in ta starejša 2 sta non stop z njo govorila v angleščini.. no ja, sej druge izbire niti ni bilo :) .. večer pa.. Ljubljana! Najprej sva se šli mal porihtat in nato ven. Na prešercu sva se dobili še z Alenko in.. ker je vsem trem krulilo po želodčku, smo kar takoj šle v kantino na malo mehiške hrane. Njama Njama! Za malo časa se nam je pridružil kolega iz salse, Mirko, kasneje pa Majča!!

Trio A in Mirko

Majči in 3xA

Hrana je bila itak super, družba tudi in ko sta se Mirko in Maja izmenjala, sva 3xA in 1xM šli do skeleta, pokušat par koktejlov. In ker so nam bili dobri,s mo šli še do skeleta2 pokušavat naprej in zraven še plesat. .. Tako smo tudi malo potelovadile in se razmigale :)

V soboto pa smo se takoj, ko smo se zbudile, šle proti Domžalam k Alenki odložit stvari in via na piknik. Super je blo! Dolična družba, ples, igre, hrana!! mmmm!! :) Glavni organizator je bil Panchito in glej ga.. si je vzel nekaj časa, da je Anno učil plesat bachato.

Razdelili so nas na enih 8 ekip. Morali smo plesat, delat razne zadeve nepovezane s plesom itd itd. Sodniki so bili pa kar eni možje, ki so slučajno bili tam in pili birco :)

In.. mene je doletela preizkušnja kizombe... ki mi ne gre ravno še najboljše.. hm.. ma... ko gledam to sliko, se mi utrne vprašanje.. Ma kaj mam res tko veliko rit?

In... razglasitev rezultatov..... The winner is.... NAŠA SKUPINA!!!!!!!

Na koncu je Pancho opustil CDje in mešalno mizo in vzel v roke kitaro ;) Super zaključek večera

Nedelja... najprej zajtrk, potem čvek in odhod in seveda v trgovino po vstopnico za na barko - 6pack za Sebastjana :)

... na obali ni blo kej dosti vetra, pa še pozne smo bile, tako da smo iz Kopra prišli niti ne do Izole po morju.. in evo nas.... :) Seba je cel fotograf! Ful lepa fotka s ful lepimi babami ;)

Lep podaljšan vikend je bil in za finiš, sva v ponedeljek šli z Anno še v Sistiano malo na morje.. potem pa je v torek zjutraj šla..

ANNA!! HVALA ZA OBISK ;)