Puerto Viejo in Tortuguerro (Costa Rica)

Na nadaljujemo od zadnjič. Z Moajo sva se z busom odpravili proti Puerto Viejo, saj so nam vsi govorili, da je to kraj, ki ga nikakor ne smemo zamuditi. Vsi so ga tako hvalili, da sva ga dodali na našo pot.. in.. po enih 4 urah vožnje v starem busu.. toplo, vlaga.. smo le prispeli in.. čisto razočaranje.. Ni nama bilo jasno, zakaj je vsem tako všeč ta kraj.. Vsi imajo raste (Skoraj vsi) in povsod diši po travi.. vsi nekam skulirani in.. nekako tako, kot bi bil na kakšnem rege festu.. Tako da prvi dan.. razočaranje.. Spale sva v hostlu, ki ima sobe, šotore in pa une "spalne" oz "počivalne" mreže. Proti večeru nam je nekako prostor postajal všeč in dogovrili sva se, da naslednji dan najameva kolesi in greva kolesar, že ka ne vidimo drugega smisla v tem mestecu.

To je hostel.. mi2 sva imeli najet šotor.

ZVečer sva se odpravili na večerjo.. njemi njami, sadni sok in na kapirinjo :) Jeej, pa je kraj že psotajal bolj zanimiv :)

Jutro.. vprašamo na recepciji za kolo in ob 9h že niso več imeli fraj koles :\ Ma ker mi ne obupamo, smo šli malo hodit in našli kolesa. Po krajšem nakupovanju.. jaz nisem našla nič, Maja pa čudovito ruto, sva šle proti plaži Punta Uva.


Med kolesarjenjem sva se ustavili na mostu in tole poslikali.. đungla (zgornja slika) in vozimo se in vozimo in.. z Majo vidimo tablo, na kateri je pisalo nekaj o čokoladi in itak da sva se ustavili in šli v tisto smer. (potka v gozd) in gremo in pridemo do kraja, kjer je za parkirat kolo in.. opice!!!! po drevesih so skakale opice :)



Za tem je priletel en velik moder metulj (slika takega metulja je na prejšnjem postu) in kaj smo videli tam dole.. en drevo, tako čudno.. cvetke je imelo kar ven iz debla in potem poleg tega, še neke "melone" ven iz debla. Kasneje sva ugotovili, da je to kakavovec.




Hodimo in hodimo in pridemo do odprte hiške, kjer je stric pražil kakavova semena oz jih je imel že spražene. Takrat je ravno delal čokolado! Ja, je delal čokolado in mi smo probali oražena zrnja :) Njami.. kod bi bila jedilna čokolada brez dodanega cukra :) Itak da sva kupili čokolado, da sva jo pokušali :)

In evo mene in kakavovec

Potem gremo spet na kolo in jaz nekaj slišim in strokovno rečem Maji, da slišim žabe. Potem ona reče, da to niso žabe, ampak da je ptič.. in jaz.. Jaaaa, tukano, glej tukanota!!!! In ker je tukano vedno v paru (mož in žena), sva videla še enega. Tako da sva videli 2.

In potem kolo in kolo in končno pridemo do Punta Uve. Fenomenalna plaža!! Sanjska, prav una, za na kartolino.

Evo kartolino :) Z Majo sva delali prav fotosešn, ma tiste slike naj ostanejo za privat. Ni za dajat na blog take slike, ko se ena valja po mivki :)

Tukano.. sej ga je videt ne???

Potem je začel padat dež in mi2 sva šli pod eno strho.. namreč sva že bili na kolesu.. in takrat se začnejo ene žvali tko grozno oglašat, da je obeh prav stiskalo. Po glasovih bi morala, morale tiste žvali bit tko velike ku ta velik dinozaver.. Ker nas je blo strah in ker so tisti glasovo bili slišati od zelo blizu, sva šivali s kolesom (po dežju itak), do ene hiše, kjer smo se nekako po špansko zmenli.. namreč tisti glasovi in živali, ki se jim reče kongo - male opice! Ja, male opice! Njihov glas je bil pa ku da bi bile velike vsaj 3 metre v višino in 5 v višino!

Potem sva kolesarili še do enega kraja, ki je že zelo blizu Paname in nato nazaj.. gas do konca, ker je bila že tema.. in te ceste puhne luken in še po temi.. vam rečem jz, pretres možganov in še česa druzga!

to je en delček v Puerto Viejotu

Ko sva oddali kolo, sva šli še pogledat malo naokoli in se ustavili pri Roniju, neka betula oz kiosk, kjer ima neko njihovo hrano in ko sva pojedli ta enpanadas, je Maja tela vedet, kako se te reči delajo in potem nama je začel razlagat in ker nismo štekale neč (predlog: ko greste v Costa rico in verjetno še v kako drugo špansko govorečo državo, se najprej naučite dobro špansko), smo šle tja kar notri v tisti kiosk in nam je kar tam po korakih pokazal, od tortilje do končnega cvrtja. Potem sva še jaz in ona naredili eno in na koncu nam je to dal.. zastonj. Itak imamo tudi to dokumentirano, ma slike ima Maja, tako da sedaj jih jaz še nimam.

Naslednji dan pa na barko po kanalih do Tortuguerrota. 4 ure vožnje po rekah in morskih kanalih med džunglo!! Mega!!

Tako izgeldajo ti kongoti! Pa ko bi vsaj bili večji.. mi smo se pa tko ustrašle tistih glasov!

Itak da, ko smo bili na barki, da sva na koncu šle z Majo spredi, kjer je še boljši razgled. Poleg opic smo videli še nekaj ptičev in tukanote in mogoče še kaj, kar se sedaj ne spomnem več. V glavnem, super. Aja.. to ni samo neki turistični prevoz, ampak prav reden prevoz v Tortoguero. Do tega kraja se da priti samo z barko.

Tortoguero

Toroguero

To so kraji, kjer se je čas ustavil.. otroci hodijo bosi, ženske so doma. Kuhajo in gledajo tv, moški delajo, kraj je ves polen turistov :-\ Aja, ime ima po temu, ker veliko želv hodi odlagat jajca na plažo.

Plaža je zanimiva.. s črno mivko in velikimi valovi.. malo prevelikimi.

Danes zjutraj pa sva ustali zgodaj in vzeli taksi ob 7h ter šli do njihove "gore". E ja, gora.. za nas bi to bil hribček, ma dejmo jo klicat gora. Ko nas je taksi odložil, nam je bilo jasno, da to ni neki turističen kraj. V gozd sta naju pospremila 2 fantka (Manuel in Kenet, 12 in 11 let stara). Bosa itak.. hodili smo po gozdu in ona2 sta nam dajala roke, da nam bi pomagala stopit čez kako korenino. Takrat, ko je kdo od njiju dal roko, sem (tudi Maja) morala pazit, da ga res nisem primla, sicer bi ga potegnila čez mene dol v dolino, tko da sem vsakič mogla še bolj napet mišice, da sem sprejela njegovo pomoč. .. potem smo videli prvo zanimivo žival.. rdečo žabico..

Tako lušna živalca in tako strupena.. če imaš rano in če se jo dotakneš, umreš.. ona 2 pa bosa po gozdu! Ma ona2 in ostali že vejo, kako pa kaj in nam ni treba prav nič skrbet. Pri njunih 12 letih imata toliko izkušenj v naravi, da nam res ni treba skrbet za njiju. Potem smo videli tudi tukana (2 itak) in miljon pajkov. Tudi takih močno močno strupenih. Tako smo se umikali tisti pajčevini ma konstantno.. sklanjali smo se tako, kot da bi plesali limbo. :) Na vrhu smo imeli lep razgled na Tortuguero in na kanale.

Na koncu spodaj, nas je pričakala mama enega in nam zrihtala kokos, takega, ki ga lahko tudi ješ. Sicer ni bil taki kot iz trgovine.. bil je taki malo bolj želatinast, ker je bil še mlad. Ma dober!!!

Kenet v "trgovini" s kokosom

Ana, Maja, Manuel, Kenet, Laura (mama Keneta)

Malca

Ko sva zaključili z malico in se poslikali, sva šli nazaj v "mesto" in si naštimali reči, potem pa na plažo do riti v vodo.. več se ni prav dalo, ker so valovi bili malo preveč veliki. .. ko sem stala v vodi, sem imela občutek, kot da stojim v kafetu. Namreč, že prej sem napisala, da je mivka črna..

Za vsem tem smo šli na barko (edini možni prevoz) in se vozili po kanalih.. Videli smo 2 krokodila in eno vidro, potem nekaj kuščarjev in možno da tudi kako igvano. Skratka, na momente se mi sploh ni zdelo res, da je to narava in ne nek zoo. Si mislite se peljat mimo krokodila, ko nisi na neki ogledni turi, ampak na javnem prevozu :) Potem pa še vidro?? :)

Za tem smo šli na avtobus, za katerega niti nisva bili 100%, da gre v pravo smer. No nekako sva bili, ma na momente sva imeli kak dvom. Potem pridemo do enega kraja, kjer gredo vsi dol iz avtobusa.. o ja, sem pozabla povedat, da smo se vozili ne vem kolk dolgo z odprtimi okni itak, s prahom iz ceste, ki ej letel notri in itak pomojem da ne več kot 30 km/h. No, na postaji so šli vsi dol in nam je rekel voznik, da za San Jose ne gremo mi še dol.. in res ni bila prava postaja in šli smo na naslednjo. Ko mo bili na ta drugem busu, smo videli enega, ki je bil tudi na prejšnjem in je šel dol na tisti, kjer so vsi šli dol.. nauk: vedno vprašaj in predvsem to, nauči se španščine, ker nikoli ne veš, kdaj ti bo prišla prav.

Sedaj sem v San Joseju in jutri greva naprej. Bom brez laptopa kar nekaj časa, tako da ne bo ravno objav na blogu še kar nekaj dni.. lahko da tudi celih 10 dni ali več, ker bom prenosnik in večino prtljage pustila v hostlu. Namreč sem ugotovila, da za na tako potovanje je najbolje, da imaš en ruzak in to je to.

Costa Rica je čudovita!