Panama City

Pisat za nazaj je vedno problem. Sedaj sem v Costa Rici, ampak.. se bom potrudila in danes napisala za Panama City, jutri pa za San Blas. Tako nekako.. ko sem takrat pisala za na blog, je poleg mene sedel en američan. Bogi tip.. med tem, ko je jedel hamburger, je nekdo prišelza njim, odprl ruzak in pobral ven vse vredno. kartice, denar, dokumente.. v Panami je bil brez ničesar. Takrat sem mu dala za net in potem sva z Jody (zdej vem, kako se napiše.. končno..) na večerjo - čez cesto. Tam sva se začeli pogovarjat, da kako nama bi se mi2 počutili, če bi se to nama zgodilo.. in takrat je vsaka dala 5 doalrjev in tako sem mu nesla 10 dolarjev. Bil je ful vesel.. No upam, da je kaj uredil. To je bilo na petek zvečer in američka ambasada je bila zaprta do ponedeljka.. niti ni bilo možnosti klica v sili.. kar neki.. bogi američan.

Potem pa sva naslednji dan šli do znamenitega kanala. Panamski prekop, kanal.. kakorkoli. Prišli sva tja in čakali na barko.. najprej je prišla mimo neka mala reč od 20 m.. sva bili skoraj razočarani, da kaj bo samo taka mala reč in potem.. brom!!! velike barke.. tako da sva, ko sva bili tam videli 5 bark in potem, ko sva se peljali stran z busom, sva videli, kako sva se peljali skozi (vzporedno.. namreč imajo po 2 kanala) 2 veliki križarki! Ful lepo za videt!

To so ta zadnja vrata, ki peljejo proti tihemu oceanu. Barkica je prihajala od daleč in tako so se vrata odpirala, da bi jo lahko sprejla v to "banjo" 

In evo malo večjo barko z barkico spredaj in seveda z mano, da bo dokazno gradivo, da sem občudovala to čudo kanala. A, glih tako za zanimivost... namreč, gradijo večji kanal tam zadaj, ki naj bi bil končan leta 2012 al 2014, se ne spomnem..

Ker nam je z Jody všeč jest, smo jedle kar na "cesti". Lahko bi bilo nevarno zaradi higiene, ma nobena od naju ni dobila kake driskalice ali kaj podobnega.. vsaj znakov še ni zaernkat. 

Ta teta ma dobra ta nabodala in samo za $ 0.60

Tako nekako zgelda življenje na učici, kjer je ulica dokaj lepo zrihtana.. sicer je videti tudi veliko revščine.. bloki, ki se skoraj da sesuvajo, ampak tam je ponavadi bolj nevarno se sprehajat in pobirat ven fotaparat, zato nimam takih koncev mesta na sliki.. pač so v mojih mislih za spomin :)

Na ulici se prodaja vse živo. Pripravljena hrana, platane, sadje, dela se manikuro in pedikuro kar tam (ženske imajo cele salono zunaj, seveda vse tako po domače). Z Judy sva najprej mislili it si naredit manikuro in pedikuro, ker itak stane ala 5 dolarjev, ma sva se premislili.. ker, verjetno glih ne razkužujejo pilic in škarijc..t ako da sva se tega raje vzdržali in denar šli zapravljat za cunje in japonke, sandale.. namreč.. Panama je FUL poceni in če bi rad kdo šel na potovanje v eno lepo državo in zraven še šoping, je ta  država ta prava ;)

to so pa tipični avtobusi.. bivši ameriški school bus. Kar ni dobro več za zda (in verejtno tudi za druge države) , se proda v te države. Ne vem, če bi lahko rekla države 3. sveta, države v razvoju.. V glavnem, oni si buse okrasijo s grafiti od zunaj in seveda tudi n otri. Vse je lepo :)  V enem busu, ki ga je vozil en mlad, je bila muzika na puhno paro, notri so utripale lučke. Z Judy sva rekle, da drugič gremo ven na birco na avtobus :) Pa še to.. na busu sta vedno 2, ki sta "zaposlena". En vozi in ta drugi kliče folk na bus. 

Tako pa zgleda "amerikanizaro" mesto Panama. Kar neki.. V bistvu ne vem, če je kateri od teh nebotičnikov sploh končan.. vse se neki gradi in če dobro pogledate, je videt, da je večina nebotičnikov še v skeletu.

Še eno dejstvo glede folka iz Paname.. nimajo pojma, kako se bere zemljevid. Ko sva se j Jody en pikič zgubili in to zato, ker v Lonely planetu je napaka gelde naslova enega hostla!!! sva spraševali ene fante (šoferje, vratarje.. ma vse po vrsti, tudi ženske.. vse!!) z mapo v roki (lonely planet), da kje smo in kam moremo it, da pridemo na tisti naslov.. Joj, folk niti ni vedel, v kateri smeri je center! Joj! Torej, predlog.. niti ne spraševat folka na okoli, kam je treba it.. Najbolje je prašat kar taksista.

O ja.. joj, kolk so naju odrli za birco ej! Samo zato, ekr sva turistki in naredili sva napako. Nisva v naprej prašali, koliko stane in na koncu je prišel račun 13 dolarjev za 2 birci!!! AAAA!!!! FUCK!!! in kaj češ.. nimaš kej, ko je enkrat na računu nimaš kej.. nekaj smo se tam prerekali, ampak teta ni tela pokazat liste s cenami in na računu je pisalo 13 dolarjev! UFF!!! Ben.. potem sva ugotovili, da nisva na pravem koncu (napaka iz lonely planeta) in potem na koncu, ko noben od ljudi ni vedel, kje smo.. noben ni znal pvoedat za ziher, v kateri smeri je center (joj groza!.. folk se zgubi še v svojem lastnem mestu) sva šli vprašat taksista in on nam je razložil, da niti ni tako blizu, kot sva mi2 mislili, pa še mračilo se je.. rekli sva, da nimava denarja za taksi, ker naju so odrli za biro. Ker nama ni verjel, da sva plačali 13 dolarjev, sem mu pokazala račun in takrat je rekel, da nas pelje zastonj. O, kolk je bilo lepo, da tudi tam obstajajo ljudje, ki ne odrejo turista prav za vsako stvar. 

Drugače pa je cela Panama polna domorodcev in Kuna Yala imajo prav svojo "državo" ali bolj regijo, bi rekla. Slike in pripovedi o Kuna Yala področju, prideju mogoče jutri, vključno s slikami seveda ;)