V vsakem kraju, v katerem sem, mi nekaj da, nekoga spoznam, nekaj doživim, vidim,.. Imam se fajn, enkratno, ne pozabno, pa čeprav je lahko to sprehod ob jezeru, sama, mogoče v družbi. Kakorkoli.. Enkratna izkušnja, ki jo sedaj doživljam. Čutim se neodvisno. Imam se fajn, kjer sem. Vsak kraj mi nekaj da, prav tako vsak človek, ki ga spoznam, ko pa je čas, da grem, GREM novemu naproti. Svoboda... Neodvisnot... moalo tudi pogum, čeprav se mi ne zdi, da za to, kar jaz počnem, rabiš pogum ali "jaja".
V glavnem, na tej poti srečujem veliko ljudi. Nekateri mi bolj ostanejo, nekateri manj. Nekateri postanejo prijatelji. Z nekaterimi se slišimi, si pišemo smsje, smo v kontaktu in se menimo, da bi kam šli. Mogoče v Puerto Rico. Bomo videli. Vsekakor pa..malo ma gvišno.. imela bom kar nekaj kontaktov širom te dežele, ko se bom vrnila domov. Ampak, kje bo moj dom oz kje je? Doma? Kjer koli že, je doma in bo vedno doma ne glede na to, kje je ta doma.
Malo razmišljanja.. pred spanjem..
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
2 comments:
Lepo napisano...
Rodni dom ti je veš kje :). Dom pa ki si ga boš ustavrila pa boš sama vedela kje je to :).
Post a Comment