Pisanje na poti

Sem na avionu iz Minhna v Newark. Za sabo imam že neprespano noč in štimanje ruzaka in preštimavanje in odvzemanje stvari ven, reduciranje.. skratka.. cela matematika v 3D. Ma, kar ne morem verjet, da mi je uspelo ne vzet kar nekaj reči. Itak, če mi bo kaj manjkalo, bo itak Martinca kriva!!! Namreč ona je prišla do mene okrog polnoči.

Ob 4.30 me je prišel iskat Marko in šla sva proti letališču. Tam je blo vse ok sam ne vem, zakaj je una teta na check in-u začela z mano v angleščini, ko pa sm jz z njo v italjanščini. Hm.. pravzaprav se mi kdaj zgodi, da ko kdo govori v tujem jeziku z mano, sploh ne vem, va katerem govori. Razumem, ampak bu.. ne vem.. morem prou premislit, za kateri jezik se gre. Je to normalno?

Potem, ko sem moje »cegle« oddala, je počasi prišel čas, da grem čez security.. tam sva se neki hecala, vsak na svoji strani šipe, jz in Marko :) Ma kaki smotkoti!!! Žijo!

In potem šok!!! Mraz!!!! Da sem prišla do aviona, pa čeprav je blo samo par metrov do busa in potem iz busa do aviona, sem skoraj zmrznila!! Sej.. kaj pa sem imela na sebi.. kanotjero, krtko majco in majco z dolgimi.. ostali pa vse v nekih jaknah :-| Potem pa še v Munchnu ista štorja, le da je bilo še bolj mraz. Ma :) Oni drugi so si takrat mislili, da kako boga sem, ker me zebe.. ma oni niso vedli, da mene čez manj ku en dan sploh ne bo zeblo več in da bom prow lepo na toplem ;)

Na avioni iz Trsta do Munchna sem zaspala, še preden je vzletelo in isto je bilo potem iz Munchna proti Newarku (NY). Sanjala pa se, da se ful htro vozim z avtom :) in tkrat, ko smo vzletali, smo imeli tudi v avtu ful pospeške. .. kar neki :)   Ma glavno, da sem se zbudila vsakič, ko je bila malica ;)

Ker nisem iz noči iz ponedeljka na torek nič spala, me skoz neki pobira in se mi če spat in prou čudno se mi zdi, da mi ge zdej za pisat.. ma joj.. kolk trese ej, te turbolence!! 

Da opišem še vzdušnje v mojem delu aviona. Moja soseda tu pri okenčku spi cel cajt že in tudi ona se zbudi samo za hranjenje.. verjetno je tudi ona štimala kufr celo prejšnjo noč. Na drugi strani (v sredinski liniji sedi ena 4 al 5 članska taljanska familja. In razn mame zgledajo vsi hiperaktivni – mama in oba sinova. Skoz neki premetavajo, dajejo ven iz trbe papirje, kao neki čitajo za 2 minuti, potem hop knjiga ven itd itd. En tipo ima celo neke zapiske od matematike! Halo! No sej, štekam.. jaz sem tudi kdaj vzla zvezke s sabo, da slučajno ne bi imela slabe vesti.. Joj, sam res skozi neki  delajo. Pa polno so opremljeni s knjigami (vodiči, romani, matematika,..), elektrosnkimi zadevami,... Ben :) važno, da so oni kontenti (ne primorci berite srečni)

Ura je 12.05, slovenski čas in se mi tko spi spet.. in še tko trese, da ko spremenimo višino imam filing, da mi prenosnik uhaja izpod rok :)

Grem malo ninat ;)

O, po 9ih urah leta pa sem le prispela do Newarka. Ma jz ne štekam, zakaj so leti iz Dunaja 6 ur, če pa letiš ne vem, npr iz Rima al pa Munchen, je pa kar +2 uri. Torej.. a to pomeni, da oni letijo gor skori na severni tečaj, da pridejo do NY??

No, kakorkoli, sedaj čakam za let na Kostariko. Tu je ura 14.05, tam doma pa 20.05 in.. Maaaa!!!

O ja, še to.. na avionu sem si rekla, da bom se pazla, kaj jem.. itak v Kostariki ne bo problema, ker je sadje tko njami, da na začetku ne bom jedla druzga verjetno.. ma in kaj jz naredim takoj, ko pridem sem na to letališče??? Si kupim ta rumene m&m .. ja, prav tiste, s katerimi sem bila lani v zda zasvojena! Ma kaka smotka! Ma itak.. dieto začnemo v Kostariki :) tu je še zda ;)