To je zunanji del hostla v San Joseju. Ni slabo a :) Hostel me je mega. Ima restavracijo, bar, čaj vedno na razpolago, turist info, internet s starimi računalniki in wi-fi. Kdaj kaj češ več ;)
In ko sem bila v hostlu, mi je Justin rekel (ta je uni američan, ki dela na info pointu v hostlu), da se mi splača it kar takoj zjutraj kupit karto za bus, da ne bodo kasneje razprodane. Namreč tu je sedaj semana santa in vsi gredo na dopuste, tudi tikoti (kostaričani). Tako sem se prou počasi odpravla v center in tisti del mesta, kamor kao turisti naj ne bi hodili. Ma jz ne vem, kej je nevarnega tam. Lani sem bla tam skoraj vsak dan in res ne vem, kaj je tazga.. no ja, če prideš tja in da zgeldaš kot popolen turist, ki nima pojma.. no mogoče.. vejretno je za take nevarno. .. V glavnem pridem jz na postajo in.. shit!!! razprodane karte za ob 15h! In zdej, to je bil zadnji bus.. ma k sreči je stric na okenčku rekel, da imajo še 3 ekstra buse zaradi takega povpraševanja v tem tednu (kot že prej omenjeno, semana santa). bus za ob 3.15, 3.30 sta bla že polna, plac je bil samo še za 3.45 pm. In ok, bolje kot nič ;) Kupim karto in grem naprej po tržnici po nabavi. Aj.. kolk je meni to manjkalo... :)
To so že ulice, kjer ljudje na črno prodajajo saje in zelenjavo kar na cesti.
Tako prometne so ulice, kjer kaj dogaja.. v tem primeru je tržnica v bližini + tisti, ki prodajajo na črno so ob tej ulici.
Tu sem lani ponavadi kupovala pomidore (neprimorci berite paradižnik ;) )
Meni so tržnice ena najbolj zanimivih reči v mestu. Tam vidiš dejansko, kako je življenje, kaj ljudje kupujejo, kako se izražajo. Pa tu v Kostariki te še lepo nazivajo in vsi uporabljalo ljubkovalne besede. Npr.. včeraj sem tu na morju kupla granisado (led + sok + mleko v prahu + mlečna krema) in teta je rekla "Que gusto quiere mi amor." .. To mi amor, mi reina itd itd, so ljubkovalne besede, ki so del vsakdana tukaj.... prav fajn jih je slišat.
No, potem sem jz lepo šla v hostel, si narezala mango, uštimala enega še za Justina in šla malo na debato, izi, pura vida.. potem še malo na net in skoraj sem pozabla, da mam za it na bus ob 15.45. Ob 15.20 mi v hostlu pokličejo taxi in tako jaz lepo grem. in.. v času prispem do avtobusne postaje.. ma kar neki, tam so že napolnili bus za ob 15.45.. Halo?! Kako bom jz šla na morje?! Bus je že skoraj mel za štartat na kar uni tam odgovorni strici kličejo, da je še en plac fraj na busu in še dobro, da so bili vsi vsaj v parih, tako da sem kar jaz šla na tisto fraj mesto. In tako sem bila na busu :)
Vmes smo se ustavili tam, kjer se avtobus vedno ustavi za pavzo, da se gre na wc in da si kupiš kej za jest.. potem pa naprej. Celotna pot naj bi trajala 5 ur in pol, ma tokrat se je podaljšalo za več kot 1 uro. Razlog? Šofer je bil prvič na tej poti in ni vedel, kam je treba it. Porniki, ki si bili bolj spredaj, so ga usmerjali in govorili, kjer naj se ustavi, kam naj zavije. Tako sem ga na koncu tudi jaz že usmerjala :) kolk zanimivo, da sem mu jaz rekla, kam naj zavije in kje naj ustavi. ... In evo mene na cilju :) Aaaa, kolk fajn it nekam, kjer poznaš ljudi :) Tako da so me tudi prišli iskat :) ke lepo :) Tako smo šli hitro "domov", da sem se stušala in naštimala za it ven... Ma to zdej spada že v naslednji post, sicer bo ta predolg ;)
1 comment:
Ana... kako lepo je to brat... kar ne morem verjet, da že uživaš... ;)
Pozdravček,
Andreja
Post a Comment