Tuesday, January 19, 2010

Kaj vse se tu doživi :)

Kot sem že v prejšnjem postu napisala, sem spet na Floridi, kjer se je ponovno otoplilo in vrnilo na običajne temperature za Miami. Najprej sem bila v hostlu, kjer sem že bila ne vem koliko dni in potem smo šli v en hotel. Na sliki je zgledalo super, ko pa smo tja prišli.. mhm.. ja no, sej potem se privadiš in gre. Problem je v tem, da ko si navajen na nekaj, kar je ful ful dobro in potem sprobaš nekaj, kar je za par kategorij manj.. ja, takrat nastane problem :)

Za tem pa smo odšli v en hostel, v katerem še nisem spala. Bila sem že, ampak nikoli tam dejansko tudi bivala in.. prva noč gre lepo skozi, druga pa... Torej pridemo iz kina nazaj do hostla. Ura je bila okoli 1 ali 2 ponoči in najprej me pokličejo, da imam dolg iz dne 3. januarja. Halo?! Takrat mene niti ni bilo na Floridi. Na enem listku je pisalo Anna in to je bilo to. Torej, jaz sem dolžna denar. In sem jim kar rekla, da kako lahko predpostavljajo, da sem to jaz, če pa piše gor Anna?! In potem itak uni, ki je delal, začne govorit, da on itak nič ne ve. Ej, ma to je prou značilno, ko se tako malo postaviš zase, kar naenkrat noben nič ne ve in folk začne vedno nekaj obtoževat druge. In takrat sem mu prav rekla, da sej se na videz poznam že iz drugih hostlov in da bi ja lahko vedel, da mene tam ni bilo takrat! No ok.. potem gremo v sobo in čez nekaj časa nekdo potrka na vrata in... Bil je en mulček (kasneje se je izkazalo, da je to manager hostlo.. ma da neki povem.. bit manager v hostlu je kot da nisi nič.. mislim, ni to neka pozicija, kot se sliši.) in tip začne bluzit Majku, da je kar neki to, da ponavadi ne govori, potem da govori in da zahteva osebno izkaznico, da jo skenira in da bo dal preverit na policijo ali ima kaka kaznia dejanja ali ne. Potem je želel mene videt, kdo sem jaz. Verjetno, če sem tista Anna, ki ni plačala. Ma kar neki. Ma da ne omenjam, da je tip kadil v zaprtem prostoru (v ZDA je to zelo zelo slabo dejanje in tudi kaznivo). Povrh vsega je tip zgledal al pijan al zadet. Potem je rekel, da če noče Majk dat osebne, da lahko kar takoj zapustimo prostor (sobo) in da bo poklical policijo, da prečekirajo naša »ozadja«. Majk ni tel njemu dat izkaznice za skenirat (ker tu baje ti ne more nekdo tega naredit, če ni pooblaščena oseba) in je rekel, da nima nobenega problema s tem, če pridejo to naredit policaji. In.. res, čez en cajt nekdo potrka na vrata, on ustane, da gre odpret vrata in takrat »udrejo« (ok, sej so meli ključ.. niso glih podrli vrat) policaji noter. Najprej 2 in potem zadaj še en. Majka obrnejo proti pogradu z rokami gor, ga začnejo preiskovat po žepih, pobirat ven stvari iz žepov, telefon, vse reči.. Madonca ej.. vsega, česar nisem doživela doma, doživljam tu. Meni je šlo na smeh, popravici povedano mi je šlo na smeh in sem se prou trudla, da sem zadrževala tisto željo, da bi mi ustnice šle v nasmeh. In mi je res uspevalo :) Sej veste, kolk meni gre slabo to, da zadržujem smeh :) Njega so spraševali cel kup vprašanj in potem še mene.. in preiskali so mi boršeto in mi je bloo ful smešno, ko je našel en skriti žepek v moji borši.. zakaj mi je blo smešno.. hahaha.. ker so bli tam samo tamponi in vložki. On pa na začetku ves srečen, ker je našel nekaj skrivnega :) Potem so teli videt moj potni list in cel kup vprašanj, kaj delam in jaz, da sem učitlca. In oni, kaj pa.. ma ku da je pomembno, kaj učim.. in potem vprašanje njemu, če jaz delam za njega in če je bil že kdaj priprt zaradi zvodništva.. Ej.. takrat je mene skor utrgal smeh, ma sem bla resna. In vprašanja, kje sva se spoznala, kaj jaz delam v zda, itd. Potem so končno dobili sporočilo iz policije, da so preverili, ali sva »čista«. In zame so rekli, da nimam nobenih storjenih kaznivih dejanj in prav tako za njega. In evo, dobila sem potrditev, da je on ok. Kako bi se reklo, vsaka stvar se zgodi s svojim namenom. Očitno ni bilo namenjeno, da bi bilo v tistem hostlu. Ker tisti več, ko se je to začelo dogajat, da imam jaz dolg in še ostale reči, smo teli podaljšat še za 5 dni. Tako sem spet v Jazz hostlu. Ma sej mi je fajn tam, se počutim že ku doma. Edino en problem je v tem hostlu.. internet. Tudi prej sem imela kar nekaj težav za it online in prav tako sedaj. Tako da...

Da povem še moje plane.. 24.1. letim na Dominikansko Republiko in potem v Puerto Rico. Nimam pojma, zakaj sem si vzela celih 8 al 9 dni za Puerto Rico in zakaj samo 6 za Dominikansko, ko pa je Puerto Rico precej dražji. Hja.. včasih naredim kako tako pametno potezo, ki res nima veze. No, mogoče bom pa pustila, da mi avionska karta propade in bom več časa na Dominikanski. Ma to je še daleč in bomo videli sproti. Kar je še sigurno je to, da bom 7.2. pristala v Kosta Riki in tam srečala Majo, mojo prijateljico z ornažnimi lasmi iz Krasa, ki je bla moja soseda v študentu.


Končno sem dobila malo linije, da lahko pošljem, kar sem napisala v Wordu.. Jao, ne vem, kdaj sem nazadnje pisala mejle v Wordu in take reči za na net in pole samo delala copy paste ali po domače rečeno "kupi pašto". :) E ja, stari cajti, ko je bil še dial up v igri :)

Wednesday, January 13, 2010

Zgodi se lahko tudi najboljšim

Če se lahko zgodi najboljšim, zakaj se tudi meni ne bi lahko zgodilo kaj takega, na kar sam komentiraš z.. "Uffa, zdej sem ga pa usrala." To se ne nanaša na wc, ampak na napako in sicer.. Namreč v Orlando sem prišla s kufrom, s katerim potem naj bi jaz lepo šla naprej v moje potovanje po srednji ameriki, ampak.. Seveda to bi bilo izvedljivo, če bi jaz imela s sabo prave stvari in ne po večini stavri, ki jih ne bi potrebovala. Tako sem zračunala, da se mi tudi cenovno bolj splača it v NY iskat moje PRAVE reči in tako sem tudi naredila. Ko tako letim iz enega konca v drugi, se mi zdi, kot da je to ena vožnja iz Gorice v Ljubljano. No, pretiravam, mogoče bi bilo bolje reči relacija Gorica - Vipava. :) No, sej ne da se jaz branim NYC. Še vedno je to mesto, ki ga ljubim, ampak.. zima je v NY zares preveč zima.


Mislim, da ta reč stoji na Washington Square al W. garden. Sploh se ne morem spomnit imena. Ma važna je misel in Božično novoletni motiv ;)


Včasih sem si res milila, da so hiše, ki so okrašene tako, kot je ta, samo del filmov kot je Home Alone. Ko vidiš tak kič ej.. ne veš, al bi se smejal al kaj drugega. :) No, to je na Long Island-u.


In obisk muzeja Natural History. Če bo kdo hodil tja, ti muzeji v NY nimajo ustopnine. Imajo priporočeno donacijo, kar pomeni, da daš kolikor želiš ali pa da kar greš notri brez se ustavit na kakem pultu. Najbolj smešno pa je potem to, da prodajajo city pass za NY ($ 75), kjer imaš poleg nekaj ostalih reči tudi kupončke za prost vstop v te muzeje, ki so itak v osnovi zastonj. :) Kak city pass. :)

In enega lepega dne sem se odločila, da grem na plažo (Coney Island) brat knjigo. Seveda ne ležat na mivko, ampak tako lepo na klopco in.. grem na avtobus do vlaka in lepo n a vlak F, ki pelje direkt od "moje" postaje do Coney Island. Kaj se je zgodilo??? Samo na vlako sem preživela 1 uro in 20 minut, kar pomeni, da sem prebrala vse, kar sem imela v planu. :) haha :) Šla sem tja k morju, da bom na sončku brala, ma kaj ko sem vse prebrala na vlaku :) No ben, sem si pej privoščila eno zasvojajočo vročo DD čokolado.


Potem pa sprehodek po pomolu in.. no sej, znamo več ali manj vsi toliko angleško, da razumemo, kaj poše na tej tabli.. Rusi pa kar veselo lovili ribe iz teh pomolov.. Zakaj Rusi?? Ker je ta predel Broklyna tipično ruski.

Poleg takih izletičev kar nekam po NYC, sem veliko časa preživela v eni knjigarni. Je prav lepo tam. Imajo lepo tepison, tako da, če se usedeš na tla, je prav komot. Tako sem tam prebrala kar nekaj revij, prelistala in preletela kar nekaj knjig in se imela prav fajn. Ta knjigarna je na Union Square na 14th street. Tisti, ki ste bili v NY, veste, kje to je.

En dan pa sem si zamislila, da bi bil že čas, da grem do Bronxa. Namreč kot predel od NY mi je manjkal samo še Bronx, da bi imela komplet. In niti ni tako grozno tam. Mislim.. ko sem se peljala z vlakom, so bili določeni kosi taki, ka prou ne bi rada šla ven na okoli, po večini je pa bilo normalno in nič kaj podobno tistim geto predelom Bronxa, kot smo jih vajeni iz filmov. Joj ti filmi.. a lahko sploh jaz še kaj napišem, ne da bi omenjala, kako zgleda v filmu?? :)
Stadion Jankee-sov v Bronxu.

The Bronx, poleg stadiona.


Ko se je začelo temniti, sem se raje odpravila na vlak, ker se nikoli ne ve, kako je tu. Policije je bilo videti kar nekaj, tako da hm.. to včasih kaj pove a ne. No ben, ker se reskirat prav da ne splača, sem raje šla na vlak in si ogledovala stavri kar skozi okno. Še dobro, da je tam železnica nadzemna. Tako sem lahko brezskrbi opazovala ta predel na komot. Sede skozi okno. :)

Z Rafom sva šlu enrkat v kino in to zastonj. O, kolk je lepo poznat koga, ki pozna koga, ki te kam spusti tko za free. :) Ta kino je bil na 42nd street in zelo zelo blizu Times Square in ful je bil lep razgled iz oken kina. O, kolk je to mesto meni všeč. Če ne bi bilo tako mrzlo, bi bilo prav fantastično in idealno.

Potem jaz gledam in gledam, kako in kaj naj bi jaz šla naokoli in si že lepo splaniram New ORleans in Altanto in potem, ko sem iemla naštudirane že katere prevoze si bom kupila, sem preverila še temperature in.. Ojojojoj!!!! Zima povsod, ne glede na to, kje si. Ma sem si rekla potem, da če imam za imet tak mraz, da prou da ne grem in da grem tja raje potem. In tako sem šla spet na Florido, kjer naj bi se počasi začelo segrevat. Namreč tudi tu je bila zima. Orlando je celo imel sneg, kar se 30 let ni zgodilo. Ljudje tu nimajo toplih oblačil in po trgovinah so vse razprodali, kar je bilo toplega. Da ne govorimo o stanovanjih. Tu ni segrevanja. Mogoče ima kdo kako tako klimo, ki tudi kreje, ma tega je zelo malo. Tako da so ljudje po večini zmrzovali in da vam povem, meni je bilo tudi mraz. Ma še dobro, da sem si natrpala kufer z vsem možnim in tako sem opremljena tudi za bolj hladno vreme. Seveda ne za zimo, ma z več plastmi majc se da marsikaj porihtat :)


Obljubim, a se bom potrudila kaj več pisat, ampak.. Kaj čem pisat o NY, če pa sem tam skoraj kot doma, da o Miamiju niti ne govorimo :) Tako da če ne bo kaj več v teh 2 tednih, bo pa kasneje, ker.. 24.1. imam let v Dominikansko Republiko, potem v Puerto Rico, Costa Rico in tako naprej :) Sem sigurna, da bom imela kaj za pisat takrat :)

Bolje pozno kot nikoli

Ker še nisem uradno voščila, naredim to sedaj, 13. januarja 2010. Vsem želim, da bi to leto bilo polno zdravja, osebnega zadovoljstva, sreče ter veliko doseženih ciljev.

Tu je še par slikic iz prejšnjega leta, dne 31.12.2009, ki sem ga preživela v Disney World-u.



Hm, tudi če tako izgleda, rakete (ognjemet) niso streljali iz tiste kape ;)