Sunday, December 11, 2011

Po batjegah

Ma, a je že koga kdaj utridil sprehod po trgovini? Po taki veliki veliki, kot je npr. Ikea? E... mene to ful utrudi. Prej sem še imela kaj energije, ma ko sem šla ven in se usedla v avto.. marija.. Bila sem tko utrujena in ne znam povedat, od česa. ... Sam.. videla sem kuhinjo in dnevno.. ma tako, kot bi jo imela.. ma res. Kombinacija barv rdeče črno! Mega in grrrr .. itak se nisem pomnila, da bi jo slikala.. tako da če je ni v katalogu, bom šla nazaj, samo da jo bom lahko poslikala ;)  .. ma kolko lepih reči.... :) te prime prav volja, da bi prenavljal stanovanje :)


Friday, December 2, 2011

Kako je bilo v Londonu?

Ta stavek sem v prejšnjem tednu slišala že kar nekaj krat.. Če sem odkrita, se mi ni zdelo nič takega, da sem za vikend bila v Londonu, zato tudi nisem neki razglašala,da grem v London.. velika večina je to izvedela kar iz FB-ja. Zakaj.. ma ne vem.. mogoče zato, ker sem tam bila že 2x in ker se mi zdi blizu, ker sem itak šla samo na obisk in.. nekako tako.. kdo bi napovedoval vsem, da gre za vikend v Maribor al pa na obalo? No.. :) Ma ja.. ne znam razložit ;)

Ker sem se odločila, da bom poskušala vsake toliko kaj napisat, bom opisala tudi ta vikend, ki se je začel že v petek. Ker sem letela z rajkotom.. beri ryanair, sem se oborožila z malico.. ker, sej vemo, kako je z rajkotom.. malica = 0. .. ko sem prispela na letaišče, sem bila za 2 uri prezgodnja.. namreč, tata je imel za it delat in tako me je spotoma peljal na letališče in.. šla sem tja, na razgledno točko in poleg mene so sedeli eni slovenci.. po naglasu iz Ljubljane in se pogovarjali o obiskovanju evropskih prestolnic. Potem pa.. security in wc.. ma če to ni res.. ma kje vidiš lahko še take wc-e? Na štrbunk! In to ne v kaki slačilnici na nogometnem igrišču (ja... ko sem še streljala z lokom in tako hodila po tekmah, smo v Italiji vedno naleteli na taka stranišča.. še posebej v športnih objektih.


Za tem, ko sem šla skozi security, sem prispela v čakalnico.. to letališče so malo preuredili.. tako da mi je bilo malo kar neki, ker so imeli popolnoma drugi sistem. .. nakar se začne delat vrsta pri enem okenčku.. grem tja in.. ker sem mislila, da je to že tista rajkotova kontrola, sem začela vse, kar sem imela, tlačit v kufrček.. in se pomikat nerodno naprej in tlačit hkrati noter, da me itak slučajno kdo ne bi prehitel! :) in ko že vse natlačim noter opazim, da je samo ponovna kontrola dokumentov in.. hodim naprej in glej ga strica v modrem. Tam pa se je kontroliralo, ali imaš samo en kos prtljage. In.. ko sem prispela do stolov, sem šla kar takoj se usest tja, kjer je non-priority boarding in čakala. .. končno vkrcanje in.. ma kako mene avion ali navdahne s kakimi idejami in potem pišem lahko tudi 3 ure non stop, ali pa uspava. Tako da.. :) sem si šla prav vsakič na smeh, ko sem se med tem letom zbudila.. ker.. itak mi je glava bingljala, kot vedno in usta.. :) Ne vem, zakaj ne morem imeti ust zaprtih!! :) še dobro, da ni kdo igral košarke :) Tako da ja.. glava, ki se cinga in odprta usta! :) Potem pa... Stansted :) JeeJ.. končno.. vzamem moj mini kufrček in gremo. Ma.. sem si mislila, bom kar tu šla na WC, ker itak tu se zdej nihče ne gužva in res.. grem, pridem ven in grem po oznakah naprje in.. Mooooo!!!! Kaka gužva!! Enih 5 avionov ljudi je bilo pred mano!!!! In.. sem ugotovila, da je kul, če imaš biometrični potni list.. tam namreč ni bilo vrste in ljudje so kar hodili mimo.. mi pa.. kooollloooonnnnaaaaa...  In potem, mi končno uspe se prebit ven in.. na prostem :) .. sledila sem oznakam za buse in tako prišla do mojega, ki pelje v center.. dala sem se že v vrsto in.. ena taljanka me kar iz prve po taljansko vpraša, da če lahko gre na avtobus, tudi če nima prave ure na karti za bus.. Jaz sem jo samo pogledala z unim mojim pogledom z levo obrvijo navzgor. In potem ona.. "Italia?" In sem rekla potem po italijansko, da ne, nisem italija, ampak da govorim italijansko.. ampak.. ji nisem bila v nobeno pomoč, ker itak tega nisem vedela.

In potem.. na busu.. polen italijanov in temu primerno glasno :) Vsaj ni dolgčas :) Poleg mene je sedel en iz Trsta, ki je celo znal par besed slovenskih. WoW :)

In.. prispemo na postajo, pridem dol iz busa in gledam v moji višini naokoli.. in Jill sploh nisem vidla, niti takrat, ko mi je stala pol metra stran :) .. potem sva šle na podzemno in se šle razpakirat in popile čajčka in šle ven neki pojest. Njami :) Itak.. ne morem mimo hrane, ma sem se potrudla, da nisem spet dala slike hrane gor, kot ponavadi ;) .. potem pa na izi spet en čajček pri njej na kavču in debata... na izi.. kolk fajn :) .. sam.. meni ta britanska angleščina prav ne gre.. razumem mal težje, čeprav razumem, sam tisti naglas me zmede in potem skori da ne znam govort.

V soboto zjutro sva se zrihtale, jedle "porič", ja.. da ne bo kdo prebral z N-jem!! :) in šle proti vlaku, via Brighton.. eno lušno mestece na obali.



In.. ma ne vem zakaj, ma zgleda, da so tam  malo čudni al pa da imajo kako čudno navado. ker, je bilo kar nekaj ljudi, ki so se v tistem vetru in.. ni da je bilo glih toplo, šli vržt v morje!


Po dolgem sprehajanju sva itak ratali lačni :) kako pa ne :) in šle smo de ene mehiške restavracije in.. zraven so bili eni muzikanti smešni.. :) Mislim, da začenjam razumevat ta angleški humor. ridiculous pomeni smešno. Tej majstri so bili smešni za videt, ma so imeli ful fajn muziko ;)


In.. kar nekaj dogajanja je bilo po ulicah, pa grafiti taki, za past dol. .. in polno življenja povsod.. prav fajn. In.. počasi je prišla ura odhoda.. šle sva na vlak in si nabavile spet nekaj .. ma ne bom napisala kaj.. in mojito v pločevinki :) in kar nas je malo primlo, sva se odločli, da ko pridemo k njej domov, da gremo v trgovino nabavit za mojito. In tako je bilo.
to je še Brighton ... grafiti


O.. sem pozabila povedat, da Jill živi v bajte še s 4 drugimi puncami. 2 iz Nove Zelandije, ena avstralka in ena Španka. Ena je tako malo na hujšanju, ma skoz je in naklada.. ostale so pa kul :)

No, da nadaljujemo soboto zvečer.. naredile sva si 2 velika mojitota in se zrihtale. Ven sva šli kar tu blizu njenega doma.. Jill je rekla, da gremo najorej v en pub in.. ko sva prišli do tja, je bila vrsta.. halo, vrsta za v pub!? tako sva šli v en drugi bar.. tam čez cesto, kjer so predvajali tekmo in kjer je bilo posledično več tipov kot žensk in s tem pijača cenejša. In.. tam sva si nekaj naročile in Jill je že imela oboževalca in tako sva dobivali shote in drinke :) Ha! :) ČEz nekaj časa sva šli spet čez cesto in kar tam v club plesat. in.. ker ne zgeldam ravno angležinja, so me prašali,če sem španka :) halo :) ma ker so to rekli, sem držala igro in sem kar rekla, da sem pol kostaričanka in pol slovenka, ma so si vsi zapomnili samo ta kostariški del :) in kot zakleto, vsakega, ki sva mu to rekli z Jill, je imel kako vezo s španijio in tako so me vsi preizkusili, če govorim špansko... Ko sva se naplesali, sva šli domov.. in kolk je blo fajn, da smo kar tam šli ven in ne na drug konec mesta, kot je Jill najprej hotela.

Domov sva prišli dokaz zgodaj.. ma je bilo prav fajn, saj smo tako lahko potem naslednje jutro normalno ustale.

Jill spet dela "porič"


Potem, ko sem jaz spila tistih ne vem kolk čajev, sva šli v center, da gremo pogledat v Hyde park Winter Wanderland. Do tja sva šli z busom.. double deckerjem in.. jaz sem bila oblečena kot eskim.. una dolga bunda do kolen, škornji z mucko noter.. a.. sploh ni bilo tako mraz.. vsaj 10 stopinj je bilo.. ma kaj sem tela.. :) In, ker mi je bilo tako vroče, sem se na busu slekla (bili smo na vrhu) in potem, ko sem ustala, da gremo dol po stopnicah, se mi je moje kratko jeans krilce dvignilo in videt je blo baje moje gate na črte :) z Jill sva se smejali še ful časa :)

Po nekaj hoje sva prispeli do parka in itak šli jest :) kaj pa druzga in malo naokoli.



Jill je tudi želela it na ta krog tam, ma.. za en điro so teli met 13€! Ma halo?!

Drugače pa je bil ta Wonderland prav fajn in zanimiv. Ful ljudi ves čas..


In potem, ko sva se nagledali tega dela, sva šli na speakers corner :) Ej.. to je meni bila zabava že v prvo. Sej ponavadi imaš te verne, ku skušajo širit vero.. ma kdja imaš tudi kake druge in tako sva naleteli na enega, ki je govoril o tem, kako so tipi primitivni in kako pustijo, da jih ta njihova druga glava vodi pri vsem in da je to že telesno povem logično, saj gre pred tipom najprej njegova "stvar" :)


In potem via Marbel Arch in.. ta miniaturni M. arch je napolnjen s smetmi in za to napolnit, so porabili samo 7 ur.. te smeti pa so bile pobrane na Oxford street.. kaj so želeli s tem povedat? To, da bi lahko cel Marbel Arch, če bi bil votel, napolnilni s smetmi iz ulice v 2 dneh!!!


Ko sva si do potankosti ogledali tega malega M.A, sva šli po Oxford Street. in.. ker naju je tiščalo na wc, sva šli v Star Bucks kofe. In.. oba je dokaj hitro prišla ven in mi rekla, da naj pazim, ker smrdi.. ma.. jz sem si pa kar vzela cajt in naredila ven verjetno še večje dišave :) ma.. ko sem prišla ven iz wca, sem vidla, kako kolono sem naredila :) mi je blo kar malo nerodno, ma pol sem si rekla, ma koga briga, kdo me pej pozna tu :) tako da mi je bilo prav smešno :)



Potem pa.. sva šli v en predel Lonodna, ku mi zdej ne pride naprej, kako se kliče. Ma ne jaz ne ona nisva bili prej tam.. ma prav lep predel in prav taki, za it ven kaj spit al pa v restavracijo in tudi cene so tam malo bolj sprejemljive. Tako.. po večerji sva si privoščini še tortico in itak ČAJ. :)

Še dobro, da sva se spomnili, da moreva it mimo Sant Paul's chatedral pogeldat, kako zgleda kampiranje.. namreč tam je že več kot mesec dni "kamp" s šotori.. protestniki.. proti visokim plačam bančnikom in vse nižjim plačam ostalih uslužbencev. .. v glavnem, tu se ni dogajalo nič kaj takega, samo zasedena ploščad in neki mali govori z rege glasbo za ozadje.
Tu se pa nekaj povedala Jill, kar ni vedela in sicer.. da so prav na teh stopnicah pred katedralo snemali delček filma Marry Poppins ;)

Tako sva se potem odpeljali domov, šli še v trgovino, da sem nabavla sadje in čaj za s sabo in domov na fotelj.
V ponedeljek zjutraj pa ustat in it na vlak. Jill me je pospremila do avtobusa in tako sem se počasi odpeljala proti letališču.

Ko sem prispela sem počakala smao kakih 5 minut in že je bil tata tam. Tako sem šla domov se razpakirat in se ponovno vklopit v Gorico ;)

Thursday, November 24, 2011

Brazilske tortice

Ja no, sej vem.. spet hrana :) ma kaj čem :)

Kot sem že v prejšnjem postu napisala, se bom potrudla pa vsake toliko kaj napisala.. Samo.. mi kar dogaja od septembra sem, pa kar ne najdem časa oz volje, da bi pisala.. malo mi ta touchpad od mojga mini prenosnika teži, ker je preveč občutljiv in kar skače po svoje in me potem tko dela živčno.. aaaaa.. ben, se bom potrudla vseeno ;)

Torej.. brat od Erika (prijatelj iz Krasa) ima Brazilko, Natercia ji je ime.... ful ful ful fajn punca. Vedno nasmejana.. prava latina :)  .. z njo sem se ujela, kot bi se poznala že od vedno.. ma to je to ne, ker so oni tako bolj topli in odprti za sprejet nove ljudi. Tako no.. Natercia je to rundo prišla z bratom. Oba sta na sliki in tako, kot se smejita, sta bila cel čas.. ni bilo to samo za slikanje ;) .. o, in na sliki je še en kos Erika.. tista roka na desnem robu slike :)


Moooo, kolk je naredila, oz smo kar naredili ene fine mini tortice, kolačke.. kakorkoli se temu že reče.. skratka, gre v modelčke za mafine. A si kdo predstavlja, da lahko daš v maso za te reči parmezan in kokos??!! E!! Vam rečem, če vam to ne bi bilo dobro, potem vam nič na svetu ne more bit, še posebej, ko so ti kolački še topli ;)

Natercia je zobozdravnica in prav fajn je bilo, ker mi je par reči o zobnih pastah povedala pa o načinu imivanja zob. Rekla je, da mi bo pokazala, kako pravilno uporabljat nitko.. ma je zmanjkalo cajta :( Tko da pa naslednjič :) Mogoče, bo pa en dan, ko se vrne spet v Slovenijo, šla z mano v šolo :) .. ja.. letos imam podaljšano bivanje in imam namen jim kar čimveč ljudi iz različnih držav pripeljat, da spoznajo malo raznolikosti, muziko, mogoče hrano :) , ples,...

In.. začeli so prihajat še ostali povabljeni. Jaz sem itak bila med prvimi, kot običajno :)  Tja so prišlikar zanimivi ljudje. Po večini se je govorilo o potovanjih, raznih krajih.. no, mogoče se je še o čem drugem govorilo, ma so moja uha verjetno filtrirala in spuščala samo potovanja skozi :)

in.. čez čas se mi je od toplote in hrane začelo kar spat, tko da sem mogla počasi odpeketat proti avtu in domov.. ka že tko sem komaj komaj prišla do doma.. ma joj.. ta tema in vožnja prav ne gresta skupaj pri meni. ... ne pomaga nič.. niti red bul, niti spanje.. enostavno.. tema in vožnja, če sem sama v avtu, ne gre :s

Tuesday, November 1, 2011

Doma

Pa sem se le spravila ponovno kaj napisat. E ja.. ko sem pa vajena pisati, samo takrat, ko me ni doma.. ma ben, sej tudi tu dogaja. :) Še posebej letos.. hm.. no, od kar sem prišla nazaj domov.. to je konec julija.
Skoraj vsak vikend sem na obali. Kak dan je bila barka, kak bandima (beri pobiranje grozdja), potem par žurov za rojstni dan, masaže, plesi,... Med tednom pa... Služba rečejo.. in ja, ponovno sem imela srečo in dobila delo zelo kmalu po tem, ko sem prišla nazaj. Še dobro.. Dobila sem ravno tako delo, kot sem si želela.. glede šolstva.. Podaljšano bivanje..Eeee.. to je milina. Otroke lahko spoznaš in se jim posvetiš, pa ustvarjaš lahko tudi. Skratka.. meni pisano na kožo. Poleg tega, da mi je kul in da se imam lepo v službi, mi ostaja kar nekaj časa zase. Tako sem se naučila "par" novih prijemov pri masaži in malce napredovala pri manikuri in pedikuri. .. In... neverjetno toda resnično.. vedno imam posrpavljeno po stanovanju :) In celo rože sem sadila :) .. E.. ta potovanja mi niso dala samo širšega pogleda na svet, znanje jezikov, zgodovine, geografije, veliko poznastev.. ampak, so me na svoj način umirila in naštelala.. Nekako sem, vsaj sedaj, našla notranji mir.. Pura Vida.
Pa tudi.. avgusta se mi je skoraj "mešalo", ker nisem vedela, kaj naj. Naj grem kar nazaj v Kostariko takoj? Naj gremnajprej v NYc, Miami.. Kam naj grem? Naj ostanem doma? .. Ma.. začela sem malo bolj poslušati sebe, kar res želim in.. že celo zadnje potovanje sem želela it domov.. Kot da bi čutila, da se bo nekaj zgodilo in.. 4.7., ko sem bila z Dani, Sebo in Markotom v Huricanu (Arizona), dobim sms od tatu.. "Pokliči, ko lahko."  ..  Kar stisnilo me je.. in poklicala sem.. oglasila se je mama in mi povedala, da je nona šla... Potem sem govorila čez čas še s tatom.... Kak občutek... ko se zaveš, da nikoli več ne boš videl osebe, ki ti ful pomeni in na katero si bil ful navezan... Pa še kamenček sem imela za njo iz Monument Valley....Nona je šla...   Še vedno ne morem ravnodušno pisati o tem.. solzic ne morem zadrževat... Še sedaj mi ni jasno, da je telesno ni več... Zakaj pišem o tem? Ker... ta dogodek me je nekako priklenil na Slovenijo. .. No, priklenil ni pravi izraz.. ampak mi je dalo mislit.. da.. ne glede na to, kje si... je lepo tam, kjer je večina ljudi, ki jih imaš rad in ki tebe imajo radi. In... Zato sem se tudi odločila, da ostanem in da ne spet "pobegnem" tja na uno stran... In.. mi ni žal. Tu mi je lepo. Videvam svoje starše in tiste prijatelje, ki mi veliko pomenijo. Tiste prave.. Res.. Počutim se srečno in da imam srečo, da jih imam kar nekaj tistih res dobrih okrog sebe.. no, nekateri so izven Slovenije... ampak... Tako sem se odločila, da ostanem in.. Imam se lepo :)
No, avgusta sem poleg tega, da nisem vedla, kam it ali ostati tu, tudi težila, da kako tu nič ne dogaja.. no.. itak, če pa primerjam Novo Gorico z NY :) hahahah :) Tako sem se odločila, da ne bom več primerjala dogajanja iz NY, South Beach, Kostarike in da bom tu poskusila najti tisto, kar mi je fajn. Torej.. Začela sem teči in zdej se lahko pohvalim, da tečem po 12 km 3-krat tedensko. Potem... Že kar nekaj krat sem bila na Latino večerih.. kdaj v Ljubljani, kdaj v Kopru in je prav fajn in ko plešem po tistih ritmih, se počutim v latino svetu, doma. Le mogoče hip hop sceno pogrešam.. ma tudi to bomo našli oz se je že našlo.. :)  Tako da.. misija "dogaja tudi v Slo" je v teku in presenetljivo,... tudi tu dogaja :)

Pred mano so novi cilji, novi izzivi. AKCIJA!!! :)
in... se bom potrudila, da bom tudi sem kaj več pisala ;)

Monday, July 25, 2011

The City! New York City 18.7. – 25.7.


Wa.. cela reč samo že da sem prišla do NYC. Itak avion je imel zamudo.. United.. ma dejmo rečt, da je že tako prav in tako sem prišla na letališče malo prepozno. Ma sej se znam premikat po tem mestu, ma ko prideš nekam, kjer nekako »dom«, je vseeno lepo, da te kdo kje počaka. Tako da.. moj prijatelj Real ni moral prit na letališče, ker sem mu jaz sporočila zadnjo minuto in je bil takrat na delu. Dragana, moja prijateljica iz NYC, doma iz Beograda, se je zmenila s cimro, ki je odhajala domov, da je mal kasneje šla na letališče.. tako da sem jaz lahko prišla do njihovega stanovanja v Queens-u. (to je predel NYC.. predeli: Manhattan, Brooklyn, Queens, Bronx, Staten Island). Tako sem prispela prav lepo in v cajtu. Tisti dan nisem šla neč ven. Dragana je prišla enkrat ob 9h zvečer in debata je kar stekla. Ful je fajn pupa! ;)
Naslednji dan, v torek, smo šle skupaj malo po njeni okolici in do njene prijateljice Jadranke. Ona je tu tudi že nekaj časa in poleg dela, ki ga imajo vsi, izdeluje nakit in hmali bo imela razstavo na zelo znanem delu ;) oz trgovini al galeriji ;) To ji lahko odpre vrata naprej ;) Pa tudi tako..ko je bila še doma v Srbiji, je rekla, da je med poletji kdaj šla v Grčijno prodajat nakit. Ma zakon dej! V glavnem, držim pesti, da bi takrat, ko bo imela nekaj svojih umetnin razstavljenih, prišel kdo od vplivnih na tem področju in da bi mu bilo njeno ustvarjanje ušeč.
Potem pa.. na sprehod in do ene dobre slaščičarne al kafane.. ma tortica je bila enkratna. Topla, notri je imela čokoladno kremo.. obnjej pa je bila kepica sladoleda... NJAMI!!!!

V sredo je imela Dragana fraj dan in tko smo, potem, ko sva ustali, šli na morje do Bryton Beach v Brooklyn. V bistvu to je zelo blizu Cony Island-a.



Bryton Beach je ruski predel Brooklyna. Ko se sprehajaš po ulici, lahko na trgovinah opaziš napise v cirilici. Pa tudi ko vstopiš v trgovino, lahko slišiš ruščino.
Takrat sem tudi iskala eno malo mleko.. ma itak, ko iščeš, itak ne dobiš.. ma pole, ko ga en dan nisem iskala, je bilo pej povsod.. :)

In prispeli smo na plažo in si posikale prostor.



Ker je bilo med tednom, ni bilo prav tako močno polno, kot se spomnim jaz od lani Cony Island (ma upam, da se Koni Ajland napiše Conny al Cony.. ka se prou da ne spomnem... :) )

Morje je tu mrzlo.. Dragana je kar šla v vodo ku nič.. jz pej.. ma ja.. jz sem šla niti ne do popka.. meni je to malo premrzla voda.. sem se razvadla na Karibih ;)



In evo dokaz, da sem res bila na plaži ;) .. jz sme tista na sredini ;)


Ko sva imeli zadosti plaže.. no, pravzaprav se je začelo megliti, sva se odpravle nazaj proti Astorji (Astoria.. predel v Queens-u). Tam sva šli v nabavo in potem k njej domov.. in jaz sem začela kuhat in naredili smo njoke z eno omakco z gobami.. njmaiiiiiiii.. na večerjo je prišla tudi Jadranka. Smo se imele prou fajn. Nekaj smo pustile tudi Saši (še ena cimra od Dragane).. ma kej ka ni opazla, da ima porcijo.. tako je šlo potem, ker je ratalo staro, v škovace.

Po večerji pa.. VEN!!!
Real me je prišel iskat mislim da okrog 11.30 zvečer.. še malo in bi zaspala ;) in potem smo šli ven neki spit in plesat..na konci pa na pomfri v McD... kam pej drugam sredi noči.

In v četrtek dopoldne sem jaz imela ogled vojaške baze v Brooklynu :) Končno mi je jasno, kako to zgleda. :) Ker me noben ni poznal, sem bla v središču pozornosti ma hkrati so vsi tisti tipi bli ful spoštljivi in noben ni kej preveč proveraval, niti debate ni nihče začel. Samo en me je prišel prašat, če želim vodo.. namreč.. sedela sem na klopci v senci.. vročina pa je bila taka, da padeš dol.. No, razlog, zakaj noben ni prišel do mene, čerpav sem bla uštimana kot da bi šla zvečer ven  je ta, da oni nikoli ne vejo, kdo je kdo.. mogoče pa bi jz lahko bila žena od kakega nadrejenega in če bi tako kdo kej proveraval navezovat stike, bi potem bil sigurno v velikih težavah. ;) Seveda, to ni moja predstava.. to mi je razloižil Real.



Tisti, ki govori vojakom, je Real.

Ma in.. pole gremo mi na kosilo in itak nekam, kamor bi lahko jedla zdravo hrano, ker sem tela solato.. in kaj jz naročim.. hamburger s pomfrijem! Ma joj!!!

Tako sem potem ob 5.30 popoldne pristala »doma«. Tako sem se malo sfrišala in šla v »center«.


Klima, ko doma nimaš klime :)

V Manhattnu sem šla počakat Dragano na Columbus Circle.



Ta skulptura je tam, pri C. Circus.. pa tudi Kolumb je tam in fontane.
Od tam smo šle malo turistično na Times Square in malo hodit tam okoli West Village. Tam okoli postaje West 4 in.. pokazala mi je, kje so poceni hot dogi in povrh vsega še dobri ;)



Ko sva prišli nazaj v stanovanje, sva se zaklepetali do 4h zjutraj!! :) In potem, v petek.. plan je bil it že dopoldan, ma itak je blo tko lepo malo poninat.. je D šla najprej dat prav cunje in potem sva šli do Brooklyna z vlakom na pico.. v eno picerijo, ki zgleda čisto običajna, ampak ima dobre pice.. joj.. ma tko je blo vroče... notri tudi klime ni bilo.. ma sej po svoje je bujši tako, ker če ne je itak naštimana na 15 stopinj..



Ma zdej, ko to pišem, se mi prou cedijo sline po tej pici s šalamom!!! In itak jz sem mogla natresat gor puhno paprike, da je bila še malo pekoča... :) Njami... :)

Po tem, ko sva bili siti, sva se šli malo sprehajat tam ob enem novem parku.. ja.. NYC se ves čas spreminja in vedno je kaj novega oz vedno kaj spremenijo..





Na eni sliki sem jaz.. in se vidi ne, na ta drugi pa je Dragana. Na sliki je videt, na tisti, kjer sem jaz, poleg Manhattna še znani Brooklyn Bridge.



In evo še primo piano od mosta ;) Še vedno moj najljubši most.

Zvečer pa spet ven.. Spet z Realom.. on je moja referenčna točka za žuranje tu v NY. In rekel mi je, da je neka kao privat žurka za ene 3 jostne dneve ma da je glih tako v klubu, ma da ne ve točno, kako naj bi zgledalo, ma da ve, da bo DJ. Ma ben.. itak.. jz sem za.. in me pride iskat in gremo v Brooklyn.. nekam sredi ničesar oz kjer so same neke hale.. in jz sem mu že rekla, da če je siguren, da je tu res žur, da ni kako združenje, ka pol kradejo kake ledvice itd.. ma ben, potem smo le dobili pravi plac in gremo gor po stopnicah in.. prvo, kar sem zagledala je bilo plesišče.. polno.. ja, polno otrok :) ma mičkenih.. tipo 3 letnih tudi... ma joj :) ma kam sem prišla.. :) ni bilo ogrmono ljudi, jih pa je bilo nekaj.. pomojem kakih 30-40 si mislim.. in itak so se vsi poznali.. kar nekaj jih je bilo iz vojske in tudi ženske, ki niso tako lepo uštimane zgledale prou nič vojakinje ;) ... ma.. in kake štorje mi je pravu Real.. ker eni ljudje so bili z njim vojaki, eni so sedaj podrejeni v njegovi skupini.. ma ni za na blog ;)


Sobota... z Dragano sva bili spet zmenjeni ob isti uri na istem placu in tako sem pred to uro šla malo okoli in uživala v uličnih predstavah break dancerjev



In košarke pri predelu postaje West 4





Ta ta druga slika je samo povečava ta prve.. tako, da je bolje videt, kako skoči tip za žogo. ;)
Samo.. te lokalne tekme med predeli oz med različnimi škuadrami zgledajo ful resne ;) in.. morem prou povedat, da sem si spet privošla hot dog.. joj.. kam je šla moja dieta!!! :)

Z D. sva pote, ko sva se dobili, šli na High Line.
To je zahodni strani ulice št.14


Ena lepa stavba na poti do High Line

Kaj je to High Line? To je ena bivša proga vlaka, ki je ostala neuporabljena.. oz.. so jo potem čez čas spremenili v sprehajališče. 3 leta je odprta in vsako leto je malo podaljšajo oz spremenijo ta staro progo v sprehajalno pot, ki je dvignjena nad cesto ;)
Tu smo se potem tudi v nedeljo dobili jz, Petra in Mitja.

Zakaj bi se dobivali v Novi Gorici, če pa se lahko dobimo v New Yorku ;)



Čez nekaj časa smo šli vsak na svoj konec. Jaz sem kar nekaj časa šla »počivat«v park na Madison Square. To je na 23 ulici, kjer je Flat Iron Building.. hm ja.. ta bot sploh nisem slikala teh tipičnih reči več. Mij e že normalno, da jih vidim.



Skulptura v Madison parku.

Potem pa spet v sredino Manhattna in se dobit z Dragano po njeni službi. Skupaj sva šli en điro po Central Park-u
  


šle nekaj pojest in na tortico – cheese cake. Ta plac, za katerega sem že pozabla ime, slovi potem, da ima najboljše cheese cake (tortice).. je pa na Times Square skoraj.

Za tem pa nazaj v stanovanje.. jaz sem si uštimala ruzak in šle sva spat..

Tudi v nedeljo dopoldan.. nič.. se pripravit za odhod in it v center.. jao, kolk mi je bil ruzak težek ej.. ma upam, da je zadnji bot taka teža.. na Port Authority sem šla na bus, ki te direkt pelje na letališče. Tam je šlo vse lišo, kljub temu, da je moj ruzak bil za ene 2-3 kile pretežek.

Tako se je počasi končalo moje 3 in nekaj mesečno pohajanje.. sem že kar nekaj časa pripravljena, da grem domov in na letališče naj bi me prišla iskat Metka.. že kar točno vem, kje se želim ustavit, še preden pridem domov domov....


Drugače pa, sedaj, ko to pišem, sem na avionu... ura v NYC je 21.30, doma pa 3.30 ponoči.. in trenutno so turbolence in če koga zanima, kako to zgleda (če še ni bil kdo na avionu oz če še ni doživel turbolenc)..no, to zgelda tako, kot da bi se z avtom vozil po makadamu..in čisto odvisno je.. vožnja po enem makadamu lahko malo trese, po ta drugem je pa cela avantura. No.. tako je tu.. enkrat sem se celo že polila s čajem, ker je nenadoma streslo oz smo zapeljali na luknjo :)

Ma.. ta bot je tudi prvič, da ne spim še.. ponavadi spim celo pot in prespim vse pijače in obroke :) dieta :) Ma ta bot prou da ne ;)

Ben, bom zdej pospravla prenosnik.. ko bom to objavila na blog, bom že doma...
Pozdrav

Sunday, July 24, 2011

Še malo hribčkov in dolinc

Po ogledu Alkatraza smo šli na pier 33. Pomol 33, kjer so trgovince in restavracije in kjer hot dog stane 4 dolarje.. na bencinski dobiš za 2 dolarja kar 2.


Ma to je še vedno na tistem pomolu.. ma se mi je zdela lepa slika in tako evo jo tu ;)


DA bo videt dolinco ;)


To smo bili že en drugi dan, ko smo v prvo imeli namen it v Golden Gate Park.. čez nekaj časa smo se obrnili nazaj, ker se nam ni dalo več hodit.. Tam smo tudi okrili bencinsko črpalko, kjer smo dobili 2 hot doga za 2 dolarja ;) In tako, že ker nismo na petek vidli parka, smo poskusili na soboto in.. nam je celo uspelo. Glavni namen je bil it pogledat bizonte.. tam naj bi jih namreč imeli.. In.. končno najdemo to zadevo z bizoni in.. ma daj.. ma za tista 2 bizona tam, ka sta bla še tko  daleč..ma uffa!! In mi smo šli celo 2x do tega parka!! Ma.. smo šli pej nazaj na hot dog ;)



Jz in Dani na Union Square



U ja.. cel projekt it do une zvite ulice.. jezik do tli.. ma sej se vidi, da je kar strma pot ne.. altro ke it na Sabotin ;)


In to je ta znamenita zvita ulica.. Ne vem, zakaj so jo tako zgradili.. bu.. mogoče namenoma, da bo turistična atrakcija.


In, v soboto zvečer smo se dobili "doma" in začeli kuhat.. še prej pa v nabavo v market. In.. Sumanth in Nikhil sta pripravila nekaj Indijskega, mi pa pašto. ;)

In evo N. in S. na delu ;)


In cela ekipa: Marko, Seba, Sumanth, Nikhil, Dani in jz


V nedeljo zgodaj zgodaj so Marko, Dani in Seba šli domov.. z njimi sem se zbudila tudi jaz in tako bila pokonci kar nekaj časa že zjutraj.. sej je prav pašalo.

Potem.. zjutraj smo popili ČAJ.. ma prou tak, ku ga pripravljajo indijci.. mogoče si grem iskat zelišča MASALA, za kuhat njihov čaj.. mogoče.. bomo videli.. in potem na srečanje s kosilom. Namreč Nikhil in Sumanth in še ena punca in 2 fanta so imeli namen it v Josemithe (ma sej ne vem, kako se napiše.. v glavnem "Jozemiti") national park. Srečali smo se v eni restavraciji in hrana je bila enrkatna.. naročili so nekaj različnih jedi in vse smo si delili, da smo lahko pokušali kar največ.. ma kar je blo pol meni smešno.. joj.. ma kolk se ta mestni folk pripravlja za kampirat.. cel načrt za 2 noči prespat :) Joj, je tista pupa zakomplicirala malo ej :) Ma baje so se imeli super potem ;) Ma sej je bla fajn pupa no ;)

in pole.. smo šli jz, Nikhil in še en, ku sem pozabla zdej, kako se kliče in smo šli okoli malo.. uni je tudi na CS.. in evo zdej oba na tej spodnji sliki ;)

in tu med njima je una pupa ;) organizatorka ;)


In.. nikoli si ne bi mislila, da bi lahko šli na Mancy's in od tam imeli tak lep razgled na Union Square. ;)


In potem je N. omenil, da imajo CSovci srečanje v enem parku, ka sem že prou pozabla, kako se kliče.. in.. evo ga ...


Una pupa je zbirala reke ali karkoli v različnih jezikih. Vse je tudi lepo dokumentirala.. moja slika je na FBju ;) ... Vsi ti ljudje okoli so CSovci.. eni hosti, drugi surferji.


in še jz in Nikhil... on je na vsaki sliki delal take frise :)



In evo še vse CSovce tega srečanja ;)


Po tem srečanju sem se mogl odpravit proti stanovanju, ker je blo treba it proti letališču... In.. na letališču.. ma porka vakka!! Ups.. mislim.. da vacca (krava po naše), ni ta prava žival za jo omenjat, glede na to, da so me gostili Indijci... ma.. na letališčuje družba United spet imela zamude in tako sem potem zamudila neke povezave za prist do NY.. ma, na koncu se je še zmeraj vse lepo izščo.. kot vedno ;)

O NYC pa malce kasneje.. ko mi bo ratalo kej napisat ;) .. ka sem zadnje čase prou malo lena za pisat in ko gre enrkat mimo, gre mimo in se mi ne da več pisat o tisti zadevi.. zato je tudi ta post o SF malo bolj bogi... Ma, bolje kot nič, je tako ;) Sploh pa.. kdor z malim ni zadovoljen, tudi velikega ni vreden. ;)

If you break the rules, you go to prison.
If you break the prison rules, you go to Alcatraz

V četrtek, 14.7. smo se odpravili proti pomolom, z namenom, da gremo na otok. Alcatraz. .. Ma, preden smo prišli do tja, smo se morali kar malo psrehoditi. In.. Marija.. ko rečejo, da je San Francisco cel v hribčkih in dolincah, je to še kako res. Ma ti hribčki so prou HRIBI! In če ti je tu mraz.. (mi smo imeli tistih 15 stopinj), ti potem rata sigurno malo bolj vroče.

S.F. je vsaj kar se tiče prevoza, okolju prijazno mesto. Večina javnega prometa je na elektriko


In.. pravijo, da ima S. F največjo China town.. Ma jz ne vem.. Ne vem, če imajo ravno največjo Čajnatawn, pomojem je največji deleč prebivalca Kitajcev. Je pa ta del China Town lep, res. In vhod v ulico je prav res lep. Ni načičkan, kot ponavadi, ampak ravno za prav lep.


Te lučke so tipične za to ulico v C. T.


Ne vem, če je videt dobro, ma tu so knjige v luftu in po asvaltu je vse popisano, kot bi bila knjiga ;)


In.. da ne bo kdo mislil, da je to največji naklon za te "hribčke" tu ;)



In skoraj že na cilju.. vhod za na pomol, od koder gredo ladje na Alkatraz.


Še ena taka uporabna info.. Če kdo želi it na Alkatraz, si more prej rezervirat oz plačat karto v naprej, ker če prideš tja direktno na šalter, ne bodo imeli kart, tako da vsaj 1 teden prej rezervirat, če ne prej.. vsaj mi smo morali tako, ker smo bili v najvišji sezoni... ampak še dobro, da mi je o tem povedal moj host iz New Orleansa.. sicer bi ostali brez ogleda tega otoka.

In.. ko smo prišli na destinacijo, smo samo prevzeli karte in šli na klopco in potem v vrsto za na barko in itak.. ko smo prišli gor, je blo treba it uštimat čaj in kafe za Sebota. In.. razgled je bil čudovit. Na eni strani si videl cel S. F. v hribčkih in dolincah na drugi strani otok (seveda ni edini.. je pa prepoznaven.)


Alkatraz je otok z zaporom. Najprej je bil običajen zapor, potem pa so ga spremenili v državnega za celo ZDA. Postal je "utrdba".
Zapor je deloval od l. 1934 do 1963.

Na otoku so živeli tudi oficirji z njihovimi družinami. Ja.. točno tako.. cele familje so bile tam. Otroci so tam imeli idealno otroštvo. Sigurno, brez kriminala. Vsak dan so se morali voziti v S.F., da so šli v šolo.

Potem, ko je bil zapor zaprt, so otok "prevzeli" ameriški domorodci, "indijanci", "natives". Otok so nekako prevzeli simbolično, saj ni imel ničesar sam od sebe, prav tako kot rezervati, ki jim jih je namenila država. (potem je zadeva po letu in pol približno zamrla)
Bilo je tudi nekaj simboličnega, da ladje celega sveta, ki so prihajale skozi Golden Gate v S. F., so najprej zagledale zemljo nativotov, indijancev..



Alkatraz je bil rezerviran za posebej  nasilne in nevarne kaznjence. Tudi misel na pobeg je bila nemogoča, čeprav je bilo poskusov kar 14. Eden pa je le uspel.

Tuširali so se 1-krat na teden. Tu so prevzeli sveže "uniforme".


Tuši so najprej imeli pregrade, ampak so jih potem odstranili, da so imeli večjo kontrolo nad dogajanjem, saj so se med seboj pogosto stepli.


Prav tako so se pogosto stepli v jedilnici. Tam je bilo še posebej nevarno. Vsi so imeli nožke in vilice. Napadi so bili pogosti. Oficerjev je moralo biti veliko, ko so zaporniki jedli.. saj je tam bil celoten zapor.

Tisti, ki so se dobro obnašali, so lahko šli ven na zrak. Tam je tako pihalo!!! MA res... ku da bi dal tja
Wajdowšno! Pomojem, da so tako zgradili prou zanalašč, ker tam, kjer so bivale familje, je bilo zaveterje, tu pa da te je skoraj odneslo.
Če so se zaporniki dobro obnašali, so tudi imeli možnost uporabljat knjižnico. Dovolili so jim tudi igrati inštrument, se učiti, slikati in.. celo ta najbolj nevarni in taki "močni" možje, so potem kvačkali in pletli. Tisti, ki so se tega naučili.

Dvorišče - rekreacija za tiste, ki so se obnašali ok

Dvorišče


Jaz v celici


Ta najbolj znani zaporniki v Alkatrazu.. ta prvi iz desne je Al Capone

Tu zaporniki nisi bivali cel čas v isti celici, ampak so "rotirali". Menjavali so jih, da se en bi navadili na tiste, ki so bili zraven. 

In...ta spodnja slika prikazuje najslabše celice. Te so gledale na okna in vlaga je bila neznosna. Za tiste, ki so se najslabše obnašali, so jih preselili sem. Nekateri so bili tu samo kak dan, drugi 2 leti. Poleg teh celic, so imeli tudi 6 samic, ki so jih imenovali "Hole"...luknja. Tu notri ni nihče bil več kot 19 dni. Bili so v popolni temi in s posebno "dieto".


Samica.. sem bila notri in filing ni prav nič kej fajn...


Knjižnica.. seveda, takrat so imeli knjige


Pri enemu izmed poskusov pobega je Barnie Coy uštimal eno tako zadevo, za širit rešetka. Poleg tega je tudi shujšal. Tako je lahko šel skozi in utekel tja, kjer je bilo orožje. Načrt ni šel po planih, tako da se je vse skupaj končalo s smrtjo 2 oficirjev in 3 zapornikov, vključno s Coy-em. V nadaljevanju sta bila še 2 usmrčena.
Na levi strani se vidi pribor za pletenje


Pogled iz okna na San Francisco.. seveda ne iz celice, ampak iz hodnika. Dejstvo, da je bilo mesto in življenje tako blizu zapora, je bila za njih ena izmed najtežjih psihičnih dejstev.


Uspeli poskus pobega.. še danes ne vedo, kje so. Najverjetneje v južni ameriki, saj so se vsi trije začeli učiti španski ali portugalsi jezik. Pobeg je potekal točno tako, kot v filmu "pobeg iz alkatraza"

Leta 1963 so ga zaprli.. ne zaradi tega pobega, ampak zaradi visokih stroškov vzdrževanja.


skratka.. Alcatraz in hodit po tistih hodnikih.. celice.. samice.. Resno kraj, kjer si ne želiš bit..