Moj zaden večer v Montrealu in na meji v ZDA

O, da ne bo pomote.. vmes se je še dosti zgodilo, kot samo to, kar sem napisala.. podrobnosti pridejo v naslednjem postu.. sedaj bi pisala o včeraj.. sem ravno na busu iz Montreala v NYc.. še par urc do prihoda.. Torej...

Mamma mia! Na US border (meja Kanada - ZDA).. uffa, že prej sem iskala in nisem našla naslova od Reala (namreč moreš imet nek naslov, kamor kao greš prvi dan, ko si v zda.. ).. mah, sem si rekla, se bom že spomnila ime kakega hostla, če bo treba. Potem pa pride na bus officer (ma ne vem, kako bi mi temu rekli.. v glavnem, tip v uniformi) in reče, da moremo s sabo vzet samo denarnico, dokumente in da to je to in da ostalo pustimo na busu. Jz pridna ku sem, sem itak ubogala. In gremo vsi dol iz busa in gremo v vrsto in pridem na vrsto, grem na okenčke in tip me začne spraševat vsa možna vprašanja, gledat moj potni list s 100 štemplji iz različnih držav, z vizami za v zda, vključno z delovno turistično, vidi vse štemplje, kolko-krat sem bla v zda in... mhm.. me praša itak, kaj da delam, služba, da si lahko vse to privoščim in rečem, da sem prof. matematike.. ahm.. ja, pol on takoj reče, da če je tako, potem pride tudi on over there (tja dol k nam) bit učitelj.. in sem se tako mogla zgovarjat, da kako potujem, da lahko tolko grem, itd itd.. ma standard no.. ah potem pa pride vprašanje.. Kam greš? .. Jz: "v NY in bom bivala pr prjatlu".. in on.. "nslov?" in jz.. "ne vem, ga ne znam na pamet in ne najdem, kje imam listek, kjer je napisan naslov".. U.. se je že začelo komplicirat.. potem on reče.. "kaj pa tel. številka?" In jaz.. "ja, jo imam, ma v bukvici na avtobusu." In on.. "ja zakaj nimaš bukvice ob sebi.." jaz "ker je officer rekel, da naj pustimo vse na busu in da naj vzamemo samo dokumente in denarnico." In on.. "ok, no pojdi na avtobus po bukvico s tel. številko."

No, jaz grem skozi vrata..(podbrobnost: nihče ne sme skozi vrata brez unih v uniformi) in jaz direkt na avtobus skozi vrata, na kar mi reče šofer, da ni ta pravi avtobus in da se je pramknil naprej in jz hitro tečem na druzga (TEČEM, kot bi bežela!) in una 2 v uniformi zunaj.. "Ej, kam greš?" in jaz.. "po telefonsko, ki je v bukvici na busu. Gospod iz okenčka me je poslal." ... Joj.. ej, me je prou že začelo skrbet vse skupaj.. da me ne dajo v kategorijo terorist. Potem končno me spustijo na bus.. itak je šel en z mano (verjetno, da ne sprožim kake bombe) in evo, že sem bla zunaj busa, ko je uni gospod iz okenčka že bil zunaj z mojim potnim listom in me iskal :) Joj! ma kaj se lahko še bolj vse skupaj zakomplicira??? ... in on.. "ma kje si bla?!" Jz pa mu prijazno povem, da sem morala počakat na komando, da lahko grem na avtobus.. ma kolk sem se trudla, da bi čimbolj bila prijazna in normalna in da ne bi zgledala zaspana.. namreč.. moja zadnja noč v Montrealu je bila sleepless (brez spanja). Potem končno gre stric za svoje okenčke, jaz mu dam bukvico, kjer je bila številka. prepisal jo je, še prstne odtise sem dala in slikica in evo, sem bila rešena. Uff... Marija! to je bil pravi prizor za access denied in vrnitev domov al pa v Montreal nazaj :)

O ja, sej vem.. ta post postaja že dolg in brez slik.. vem, kaj naj.. če bi tam še slikala :) ha! pol bi pa res bla že jutri doma :) in.. še sledi nakladanje.. sinoči.. spet brez slik, ker na žurke ne nosim fotkiča, ker ga nimam kam dat.. čim manj s sabo, ko grem ven.. Hja, ko bi to vsaj veljalo tudi za valigio (potovalko).. ma ne vem, kaj mam noter.. svinc verjetno! :|

Alora, sinoči.. Ma! Kaj naj rečem... Judy je bila utrujena, zato je rekla, da gre spat in da naj grem kar sama ven, da ni panike, da itak vem, kako prit na cilj. In.. ma sem prou upala, da bo prišel tudi un dober plesalec. Ma res, ful dobro je plesal.. ma kaj, je rekel, da oni grejo v drug diskač in jaz.. ma nisem tela neki na novo iskat.. sem šla kar na gvišno. Ben kaj, sej sem velika in samostojna :) lahko grem tudi sama, bo že. In jaz se zrihtam za prav, črna oprijeta oblekca, okrogli uhani,.. grem na podzemno in.. ja, edina uštimana in vsi ostali tko običajno.. itak, jaz sem šla ven žurat oni pa verjetno domov... ja, sem izstopala in na momente mi je bilo kar malo nerodno :) Ma pole si jaz rečem.. Ma koga briga, kdo me pej pozna.. in je takoj blo boljše :) .. Potem pa končno moja postaja.. Peel.. grem ven po Judyinih napotkih in po spominu.. malo hodim in tik pred vhodom v ta latino klub, je bila ena zakotna slepa ulica. Opazila sem, da je vsak, ki je šel mimo, pogledal tja nekam v temo in tako sem tudi jaz.. kjer so bila vrata v stavbo, je bila kot vdrtina. Tam sta 2 tipa v temi brcala enega, ki je bil zvit tam na tleh.. ta tretji pa je stal na glavni ulici, da ne bi kdo kao kaj videl ali ukrepal..  ma kaj češ naredit v taki situaciji.. veliko mesto, sem ženska, oblečena za it žurat.. nimaš kaj, niti klicat policije, da me ne pol počakajo in da ne še kej rata... se nimaš kaj izpostavljat.. tako je.. Samo upam, da jo uni ni odnesel kaj preveč slabo .. Sej mogoče vi, ki to zdaj berete, se vam zdi nečloveško, da ne ukrepaš.. ma kaj češ naredit.. si v takem velikem mestu, kjer so pravila ulice malo drugačna kot pri nas... ni kaj..

Bom zamenjala temo, ker me je groza, ko se spomnim, da me je bilo strah poklicat policijo..

No, gremo naprej.. grem skozi vrata, hodim gor po stopnicah in pridem do tete, ki sedi za mizo in pobira ustopnino. Jaz pa pokažem VIP kartico in grem mimo :) U, ke luksuz.. vip kartica, ki velja za vedno :)

Najprej sem šla na wc in potem za korajžo po en baileys. Uf.. tkoj, ko sem prišla notri, je blo, kot bi vrgel vabo v morje.. sama v latino placu, belka (torej za njih eksotika).. hm.. so bli takoj ku piranje. Tako sem šla tja v en kotiček, kjer je bil DJ in tam bla na varnem :) Itak sva že prejšnji dan neki klepetala in itak se me je spomnil. In ker sem skoz bla tam in tudi z njim plesala, so mislili, da sem njegova in niso več ku tolko težili. Tko da sem se res ful naplesala in kak drink spila, ma ne preveč in potem bila samo na vodi, ker ni pametno bit v takem placu sam in preveč spit.. toliko moraš imeti v glavi, da si varen in seveda, ne smeš puščat kozarce nikjer, da slučajno ne kdo kaj strese noter... Potem pa sem dobila še CD z muziko :) jeej :) en mix komadov direkt od DJa - Carlos. Ma.. ne vem, kako mi uspe.. dobim vip free pase že v prvih 5-minutah, ko pridem v lokal, CD,...  mogoče sem falila poklic in bi mogla bit PR :)

Večer se je tako počasi zaključil. Naplesala sem se ful, se imela fajn, šla še na čaj (da bom budna, dokler ne grem na bus) in šla na taxi. Ne vem, kako mi je uspelo, ma nekako sem se po francosko vse zmenla, kod in kam. :) Talent :)

No.. e, zdej smo v gužvi na avtocesti in se počasi premikamo in jaz imam počasi dovolj pisanja.. Še kakšna podrobnost iz Montreala še pride ;)
se čitamo

The City! New York City 18.7. – 25.7.

Wa.. cela reč samo že da sem prišla do NYC. Itak avion je imel zamudo.. United.. ma dejmo rečt, da je že tako prav in tako sem prišla na letališče malo prepozno. Ma sej se znam premikat po tem mestu, ma ko prideš nekam, kjer nekako »dom«, je vseeno lepo, da te kdo kje počaka. Tako da.. moj prijatelj Real ni moral prit na letališče, ker sem mu jaz sporočila zadnjo minuto in je bil takrat na delu. Dragana, moja prijateljica iz NYC, doma iz Beograda, se je zmenila s cimro, ki je odhajala domov, da je mal kasneje šla na letališče.. tako da sem jaz lahko prišla do njihovega stanovanja v Queens-u. (to je predel NYC.. predeli: Manhattan, Brooklyn, Queens, Bronx, Staten Island). Tako sem prispela prav lepo in v cajtu. Tisti dan nisem šla neč ven. Dragana je prišla enkrat ob 9h zvečer in debata je kar stekla. Ful je fajn pupa! ;)

Naslednji dan, v torek, smo šle skupaj malo po njeni okolici in do njene prijateljice Jadranke. Ona je tu tudi že nekaj časa in poleg dela, ki ga imajo vsi, izdeluje nakit in hmali bo imela razstavo na zelo znanem delu ;) oz trgovini al galeriji ;) To ji lahko odpre vrata naprej ;) Pa tudi tako..ko je bila še doma v Srbiji, je rekla, da je med poletji kdaj šla v Grčijno prodajat nakit. Ma zakon dej! V glavnem, držim pesti, da bi takrat, ko bo imela nekaj svojih umetnin razstavljenih, prišel kdo od vplivnih na tem področju in da bi mu bilo njeno ustvarjanje ušeč.

Potem pa.. na sprehod in do ene dobre slaščičarne al kafane.. ma tortica je bila enkratna. Topla, notri je imela čokoladno kremo.. obnjej pa je bila kepica sladoleda... NJAMI!!!!

V sredo je imela Dragana fraj dan in tko smo, potem, ko sva ustali, šli na morje do Bryton Beach v Brooklyn. V bistvu to je zelo blizu Cony Island-a.

Bryton Beach je ruski predel Brooklyna. Ko se sprehajaš po ulici, lahko na trgovinah opaziš napise v cirilici. Pa tudi ko vstopiš v trgovino, lahko slišiš ruščino.

Takrat sem tudi iskala eno malo mleko.. ma itak, ko iščeš, itak ne dobiš.. ma pole, ko ga en dan nisem iskala, je bilo pej povsod.. :)

In prispeli smo na plažo in si posikale prostor.

Ker je bilo med tednom, ni bilo prav tako močno polno, kot se spomnim jaz od lani Cony Island (ma upam, da se Koni Ajland napiše Conny al Cony.. ka se prou da ne spomnem... :) )

Morje je tu mrzlo.. Dragana je kar šla v vodo ku nič.. jz pej.. ma ja.. jz sem šla niti ne do popka.. meni je to malo premrzla voda.. sem se razvadla na Karibih ;)

In evo dokaz, da sem res bila na plaži ;) .. jz sme tista na sredini ;)

Ko sva imeli zadosti plaže.. no, pravzaprav se je začelo megliti, sva se odpravle nazaj proti Astorji (Astoria.. predel v Queens-u). Tam sva šli v nabavo in potem k njej domov.. in jaz sem začela kuhat in naredili smo njoke z eno omakco z gobami.. njmaiiiiiiii.. na večerjo je prišla tudi Jadranka. Smo se imele prou fajn. Nekaj smo pustile tudi Saši (še ena cimra od Dragane).. ma kej ka ni opazla, da ima porcijo.. tako je šlo potem, ker je ratalo staro, v škovace.

Po večerji pa.. VEN!!!

Real me je prišel iskat mislim da okrog 11.30 zvečer.. še malo in bi zaspala ;) in potem smo šli ven neki spit in plesat..na konci pa na pomfri v McD... kam pej drugam sredi noči.

In v četrtek dopoldne sem jaz imela ogled vojaške baze v Brooklynu :) Končno mi je jasno, kako to zgleda. :) Ker me noben ni poznal, sem bla v središču pozornosti ma hkrati so vsi tisti tipi bli ful spoštljivi in noben ni kej preveč proveraval, niti debate ni nihče začel. Samo en me je prišel prašat, če želim vodo.. namreč.. sedela sem na klopci v senci.. vročina pa je bila taka, da padeš dol.. No, razlog, zakaj noben ni prišel do mene, čerpav sem bla uštimana kot da bi šla zvečer ven  je ta, da oni nikoli ne vejo, kdo je kdo.. mogoče pa bi jz lahko bila žena od kakega nadrejenega in če bi tako kdo kej proveraval navezovat stike, bi potem bil sigurno v velikih težavah. ;) Seveda, to ni moja predstava.. to mi je razloižil Real.

Tisti, ki govori vojakom, je Real.

Ma in.. pole gremo mi na kosilo in itak nekam, kamor bi lahko jedla zdravo hrano, ker sem tela solato.. in kaj jz naročim.. hamburger s pomfrijem! Ma joj!!!

Tako sem potem ob 5.30 popoldne pristala »doma«. Tako sem se malo sfrišala in šla v »center«.

Klima, ko doma nimaš klime :)

V Manhattnu sem šla počakat Dragano na Columbus Circle.

Ta skulptura je tam, pri C. Circus.. pa tudi Kolumb je tam in fontane.

Od tam smo šle malo turistično na Times Square in malo hodit tam okoli West Village. Tam okoli postaje West 4 in.. pokazala mi je, kje so poceni hot dogi in povrh vsega še dobri ;)

Ko sva prišli nazaj v stanovanje, sva se zaklepetali do 4h zjutraj!! :) In potem, v petek.. plan je bil it že dopoldan, ma itak je blo tko lepo malo poninat.. je D šla najprej dat prav cunje in potem sva šli do Brooklyna z vlakom na pico.. v eno picerijo, ki zgleda čisto običajna, ampak ima dobre pice.. joj.. ma tko je blo vroče... notri tudi klime ni bilo.. ma sej po svoje je bujši tako, ker če ne je itak naštimana na 15 stopinj..

Ma zdej, ko to pišem, se mi prou cedijo sline po tej pici s šalamom!!! In itak jz sem mogla natresat gor puhno paprike, da je bila še malo pekoča... :) Njami... :)

Po tem, ko sva bili siti, sva se šli malo sprehajat tam ob enem novem parku.. ja.. NYC se ves čas spreminja in vedno je kaj novega oz vedno kaj spremenijo..

Na eni sliki sem jaz.. in se vidi ne, na ta drugi pa je Dragana. Na sliki je videt, na tisti, kjer sem jaz, poleg Manhattna še znani Brooklyn Bridge.

In evo še primo piano od mosta ;) Še vedno moj najljubši most.

Zvečer pa spet ven.. Spet z Realom.. on je moja referenčna točka za žuranje tu v NY. In rekel mi je, da je neka kao privat žurka za ene 3 jostne dneve ma da je glih tako v klubu, ma da ne ve točno, kako naj bi zgledalo, ma da ve, da bo DJ. Ma ben.. itak.. jz sem za.. in me pride iskat in gremo v Brooklyn.. nekam sredi ničesar oz kjer so same neke hale.. in jz sem mu že rekla, da če je siguren, da je tu res žur, da ni kako združenje, ka pol kradejo kake ledvice itd.. ma ben, potem smo le dobili pravi plac in gremo gor po stopnicah in.. prvo, kar sem zagledala je bilo plesišče.. polno.. ja, polno otrok :) ma mičkenih.. tipo 3 letnih tudi... ma joj :) ma kam sem prišla.. :) ni bilo ogrmono ljudi, jih pa je bilo nekaj.. pomojem kakih 30-40 si mislim.. in itak so se vsi poznali.. kar nekaj jih je bilo iz vojske in tudi ženske, ki niso tako lepo uštimane zgledale prou nič vojakinje ;) ... ma.. in kake štorje mi je pravu Real.. ker eni ljudje so bili z njim vojaki, eni so sedaj podrejeni v njegovi skupini.. ma ni za na blog ;)

Sobota... z Dragano sva bili spet zmenjeni ob isti uri na istem placu in tako sem pred to uro šla malo okoli in uživala v uličnih predstavah break dancerjev

In košarke pri predelu postaje West 4

Ta ta druga slika je samo povečava ta prve.. tako, da je bolje videt, kako skoči tip za žogo. ;)

Samo.. te lokalne tekme med predeli oz med različnimi škuadrami zgledajo ful resne ;) in.. morem prou povedat, da sem si spet privošla hot dog.. joj.. kam je šla moja dieta!!! :)

Z D. sva pote, ko sva se dobili, šli na High Line.

To je zahodni strani ulice št.14

Ena lepa stavba na poti do High Line

Kaj je to High Line? To je ena bivša proga vlaka, ki je ostala neuporabljena.. oz.. so jo potem čez čas spremenili v sprehajališče. 3 leta je odprta in vsako leto je malo podaljšajo oz spremenijo ta staro progo v sprehajalno pot, ki je dvignjena nad cesto ;)

Tu smo se potem tudi v nedeljo dobili jz, Petra in Mitja.

Zakaj bi se dobivali v Novi Gorici, če pa se lahko dobimo v New Yorku ;)

Čez nekaj časa smo šli vsak na svoj konec. Jaz sem kar nekaj časa šla »počivat«v park na Madison Square. To je na 23 ulici, kjer je Flat Iron Building.. hm ja.. ta bot sploh nisem slikala teh tipičnih reči več. Mij e že normalno, da jih vidim.

Skulptura v Madison parku.

Potem pa spet v sredino Manhattna in se dobit z Dragano po njeni službi. Skupaj sva šli en điro po Central Park-u

  

šle nekaj pojest in na tortico – cheese cake. Ta plac, za katerega sem že pozabla ime, slovi potem, da ima najboljše cheese cake (tortice).. je pa na Times Square skoraj.

Za tem pa nazaj v stanovanje.. jaz sem si uštimala ruzak in šle sva spat..

Tudi v nedeljo dopoldan.. nič.. se pripravit za odhod in it v center.. jao, kolk mi je bil ruzak težek ej.. ma upam, da je zadnji bot taka teža.. na Port Authority sem šla na bus, ki te direkt pelje na letališče. Tam je šlo vse lišo, kljub temu, da je moj ruzak bil za ene 2-3 kile pretežek.

Tako se je počasi končalo moje 3 in nekaj mesečno pohajanje.. sem že kar nekaj časa pripravljena, da grem domov in na letališče naj bi me prišla iskat Metka.. že kar točno vem, kje se želim ustavit, še preden pridem domov domov....

Drugače pa, sedaj, ko to pišem, sem na avionu... ura v NYC je 21.30, doma pa 3.30 ponoči.. in trenutno so turbolence in če koga zanima, kako to zgleda (če še ni bil kdo na avionu oz če še ni doživel turbolenc)..no, to zgelda tako, kot da bi se z avtom vozil po makadamu..in čisto odvisno je.. vožnja po enem makadamu lahko malo trese, po ta drugem je pa cela avantura. No.. tako je tu.. enkrat sem se celo že polila s čajem, ker je nenadoma streslo oz smo zapeljali na luknjo :)

Ma.. ta bot je tudi prvič, da ne spim še.. ponavadi spim celo pot in prespim vse pijače in obroke :) dieta :) Ma ta bot prou da ne ;)

Ben, bom zdej pospravla prenosnik.. ko bom to objavila na blog, bom že doma...

Pozdrav

Še malo hribčkov in dolinc

Po ogledu Alkatraza smo šli na pier 33. Pomol 33, kjer so trgovince in restavracije in kjer hot dog stane 4 dolarje.. na bencinski dobiš za 2 dolarja kar 2.

Ma to je še vedno na tistem pomolu.. ma se mi je zdela lepa slika in tako evo jo tu ;)

DA bo videt dolinco ;)

To smo bili že en drugi dan, ko smo v prvo imeli namen it v Golden Gate Park.. čez nekaj časa smo se obrnili nazaj, ker se nam ni dalo več hodit.. Tam smo tudi okrili bencinsko črpalko, kjer smo dobili 2 hot doga za 2 dolarja ;) In tako, že ker nismo na petek vidli parka, smo poskusili na soboto in.. nam je celo uspelo. Glavni namen je bil it pogledat bizonte.. tam naj bi jih namreč imeli.. In.. končno najdemo to zadevo z bizoni in.. ma daj.. ma za tista 2 bizona tam, ka sta bla še tko  daleč..ma uffa!! In mi smo šli celo 2x do tega parka!! Ma.. smo šli pej nazaj na hot dog ;)

Jz in Dani na Union Square

U ja.. cel projekt it do une zvite ulice.. jezik do tli.. ma sej se vidi, da je kar strma pot ne.. altro ke it na Sabotin ;)

In to je ta znamenita zvita ulica.. Ne vem, zakaj so jo tako zgradili.. bu.. mogoče namenoma, da bo turistična atrakcija.


In, v soboto zvečer smo se dobili "doma" in začeli kuhat.. še prej pa v nabavo v market. In.. Sumanth in Nikhil sta pripravila nekaj Indijskega, mi pa pašto. ;)

In evo N. in S. na delu ;)

In cela ekipa: Marko, Seba, Sumanth, Nikhil, Dani in jz

V nedeljo zgodaj zgodaj so Marko, Dani in Seba šli domov.. z njimi sem se zbudila tudi jaz in tako bila pokonci kar nekaj časa že zjutraj.. sej je prav pašalo.

Potem.. zjutraj smo popili ČAJ.. ma prou tak, ku ga pripravljajo indijci.. mogoče si grem iskat zelišča MASALA, za kuhat njihov čaj.. mogoče.. bomo videli.. in potem na srečanje s kosilom. Namreč Nikhil in Sumanth in še ena punca in 2 fanta so imeli namen it v Josemithe (ma sej ne vem, kako se napiše.. v glavnem "Jozemiti") national park. Srečali smo se v eni restavraciji in hrana je bila enrkatna.. naročili so nekaj različnih jedi in vse smo si delili, da smo lahko pokušali kar največ.. ma kar je blo pol meni smešno.. joj.. ma kolk se ta mestni folk pripravlja za kampirat.. cel načrt za 2 noči prespat :) Joj, je tista pupa zakomplicirala malo ej :) Ma baje so se imeli super potem ;) Ma sej je bla fajn pupa no ;)

in pole.. smo šli jz, Nikhil in še en, ku sem pozabla zdej, kako se kliče in smo šli okoli malo.. uni je tudi na CS.. in evo zdej oba na tej spodnji sliki ;)

in tu med njima je una pupa ;) organizatorka ;)

In.. nikoli si ne bi mislila, da bi lahko šli na Mancy's in od tam imeli tak lep razgled na Union Square. ;)

In potem je N. omenil, da imajo CSovci srečanje v enem parku, ka sem že prou pozabla, kako se kliče.. in.. evo ga ...

Una pupa je zbirala reke ali karkoli v različnih jezikih. Vse je tudi lepo dokumentirala.. moja slika je na FBju ;) ... Vsi ti ljudje okoli so CSovci.. eni hosti, drugi surferji.

in še jz in Nikhil... on je na vsaki sliki delal take frise :)

In evo še vse CSovce tega srečanja ;)

Po tem srečanju sem se mogl odpravit proti stanovanju, ker je blo treba it proti letališču... In.. na letališču.. ma porka vakka!! Ups.. mislim.. da vacca (krava po naše), ni ta prava žival za jo omenjat, glede na to, da so me gostili Indijci... ma.. na letališčuje družba United spet imela zamude in tako sem potem zamudila neke povezave za prist do NY.. ma, na koncu se je še zmeraj vse lepo izščo.. kot vedno ;)

O NYC pa malce kasneje.. ko mi bo ratalo kej napisat ;) .. ka sem zadnje čase prou malo lena za pisat in ko gre enrkat mimo, gre mimo in se mi ne da več pisat o tisti zadevi.. zato je tudi ta post o SF malo bolj bogi... Ma, bolje kot nič, je tako ;) Sploh pa.. kdor z malim ni zadovoljen, tudi velikega ni vreden. ;)

If you break the rules, you go to prison. If you break the prison rules, you go to Alcatraz

V četrtek, 14.7. smo se odpravili proti pomolom, z namenom, da gremo na otok. Alcatraz. .. Ma, preden smo prišli do tja, smo se morali kar malo psrehoditi. In.. Marija.. ko rečejo, da je San Francisco cel v hribčkih in dolincah, je to še kako res. Ma ti hribčki so prou HRIBI! In če ti je tu mraz.. (mi smo imeli tistih 15 stopinj), ti potem rata sigurno malo bolj vroče.

S.F. je vsaj kar se tiče prevoza, okolju prijazno mesto. Večina javnega prometa je na elektriko

In.. pravijo, da ima S. F največjo China town.. Ma jz ne vem.. Ne vem, če imajo ravno največjo Čajnatawn, pomojem je največji deleč prebivalca Kitajcev. Je pa ta del China Town lep, res. In vhod v ulico je prav res lep. Ni načičkan, kot ponavadi, ampak ravno za prav lep.

Te lučke so tipične za to ulico v C. T.

Ne vem, če je videt dobro, ma tu so knjige v luftu in po asvaltu je vse popisano, kot bi bila knjiga ;)

In.. da ne bo kdo mislil, da je to največji naklon za te "hribčke" tu ;)

In skoraj že na cilju.. vhod za na pomol, od koder gredo ladje na Alkatraz.

Še ena taka uporabna info.. Če kdo želi it na Alkatraz, si more prej rezervirat oz plačat karto v naprej, ker če prideš tja direktno na šalter, ne bodo imeli kart, tako da vsaj 1 teden prej rezervirat, če ne prej.. vsaj mi smo morali tako, ker smo bili v najvišji sezoni... ampak še dobro, da mi je o tem povedal moj host iz New Orleansa.. sicer bi ostali brez ogleda tega otoka.

In.. ko smo prišli na destinacijo, smo samo prevzeli karte in šli na klopco in potem v vrsto za na barko in itak.. ko smo prišli gor, je blo treba it uštimat čaj in kafe za Sebota. In.. razgled je bil čudovit. Na eni strani si videl cel S. F. v hribčkih in dolincah na drugi strani otok (seveda ni edini.. je pa prepoznaven.)

Alkatraz je otok z zaporom. Najprej je bil običajen zapor, potem pa so ga spremenili v državnega za celo ZDA. Postal je "utrdba".
Zapor je deloval od l. 1934 do 1963.

Na otoku so živeli tudi oficirji z njihovimi družinami. Ja.. točno tako.. cele familje so bile tam. Otroci so tam imeli idealno otroštvo. Sigurno, brez kriminala. Vsak dan so se morali voziti v S.F., da so šli v šolo.

Potem, ko je bil zapor zaprt, so otok "prevzeli" ameriški domorodci, "indijanci", "natives". Otok so nekako prevzeli simbolično, saj ni imel ničesar sam od sebe, prav tako kot rezervati, ki jim jih je namenila država. (potem je zadeva po letu in pol približno zamrla)
Bilo je tudi nekaj simboličnega, da ladje celega sveta, ki so prihajale skozi Golden Gate v S. F., so najprej zagledale zemljo nativotov, indijancev..

Alkatraz je bil rezerviran za posebej  nasilne in nevarne kaznjence. Tudi misel na pobeg je bila nemogoča, čeprav je bilo poskusov kar 14. Eden pa je le uspel.

Tuširali so se 1-krat na teden. Tu so prevzeli sveže "uniforme".

Tuši so najprej imeli pregrade, ampak so jih potem odstranili, da so imeli večjo kontrolo nad dogajanjem, saj so se med seboj pogosto stepli.

Prav tako so se pogosto stepli v jedilnici. Tam je bilo še posebej nevarno. Vsi so imeli nožke in vilice. Napadi so bili pogosti. Oficerjev je moralo biti veliko, ko so zaporniki jedli.. saj je tam bil celoten zapor.

Tisti, ki so se dobro obnašali, so lahko šli ven na zrak. Tam je tako pihalo!!! MA res... ku da bi dal tja
Wajdowšno! Pomojem, da so tako zgradili prou zanalašč, ker tam, kjer so bivale familje, je bilo zaveterje, tu pa da te je skoraj odneslo.
Če so se zaporniki dobro obnašali, so tudi imeli možnost uporabljat knjižnico. Dovolili so jim tudi igrati inštrument, se učiti, slikati in.. celo ta najbolj nevarni in taki "močni" možje, so potem kvačkali in pletli. Tisti, ki so se tega naučili.

Dvorišče - rekreacija za tiste, ki so se obnašali ok

Dvorišče

Jaz v celici

Ta najbolj znani zaporniki v Alkatrazu.. ta prvi iz desne je Al Capone

Tu zaporniki nisi bivali cel čas v isti celici, ampak so "rotirali". Menjavali so jih, da se en bi navadili na tiste, ki so bili zraven. 

In...ta spodnja slika prikazuje najslabše celice. Te so gledale na okna in vlaga je bila neznosna. Za tiste, ki so se najslabše obnašali, so jih preselili sem. Nekateri so bili tu samo kak dan, drugi 2 leti. Poleg teh celic, so imeli tudi 6 samic, ki so jih imenovali "Hole"...luknja. Tu notri ni nihče bil več kot 19 dni. Bili so v popolni temi in s posebno "dieto".

Samica.. sem bila notri in filing ni prav nič kej fajn...

Knjižnica.. seveda, takrat so imeli knjige

Pri enemu izmed poskusov pobega je Barnie Coy uštimal eno tako zadevo, za širit rešetka. Poleg tega je tudi shujšal. Tako je lahko šel skozi in utekel tja, kjer je bilo orožje. Načrt ni šel po planih, tako da se je vse skupaj končalo s smrtjo 2 oficirjev in 3 zapornikov, vključno s Coy-em. V nadaljevanju sta bila še 2 usmrčena.

Na levi strani se vidi pribor za pletenje

Pogled iz okna na San Francisco.. seveda ne iz celice, ampak iz hodnika. Dejstvo, da je bilo mesto in življenje tako blizu zapora, je bila za njih ena izmed najtežjih psihičnih dejstev.

Uspeli poskus pobega.. še danes ne vedo, kje so. Najverjetneje v južni ameriki, saj so se vsi trije začeli učiti španski ali portugalsi jezik. Pobeg je potekal točno tako, kot v filmu "pobeg iz alkatraza"

Leta 1963 so ga zaprli.. ne zaradi tega pobega, ampak zaradi visokih stroškov vzdrževanja.


skratka.. Alcatraz in hodit po tistih hodnikih.. celice.. samice.. Resno kraj, kjer si ne želiš bit..