Saturday, May 26, 2012

29 + 1 in niti slučajno ne 30! :)

Vse se je začelo v petek, 18.5.2012.. no v bistvu že 1982.. :) ma 29+1 se je zgodilo 2012. .. piiibip piiibip je piskal telefon že ponoči. Voščila.. Ko sem se zbudila, niti ni bilo konec sveta, kot sem si mislila. V bistvu sem se počutila (in se še vedno) fenomenalno :) 30-ka niti ni tako slaba! :) v bistvu je še boljše kot prej :) .. Ne bom v tem postu preveč dolgovezila, kot po navadi. .. V šoli me je pričakala čudovita roža. No, v bistvu 2 rožici in knjiga. .. Razlog, zakaj je tu zdej samo ta roža je pa ta.. Ta rase v moji Kostariki! Se spomnim tiste ogromne cvetove na dolgih pecljih.. skoraj celo grmovje.. Kostarika je znana tudi po izvažanju te tropske rožice in ne samo po ananasu in bananah. In.. Damijana, ne da bi vedela, je ravno to rožo izbrala zame. Kot da bi čutila, da ima neko vezo z mano ;)


Mojim otročičem sem prinesla palačinke, marmelado, nutelo in kokos. Da niti ne omenim, kolk časa sem pekla palačinke en dan prej... Palačink je bila cela gora! Še nikoli jih nisem tolko pekla. .. Ko sem končala podaljšano bivanje z mojimi ta malimi, sem imela še španščino. In.. vse kar je bilo pri španščini španskega, je bila hrana :) In.. ko sta Dagmar in Katarina ustopili v učilnico, sta imeli v roki torto in zapeli sta Feliz cumpleano. Itak v španščini :) Prav fajn je blo :) 



Hvala Katarini, mi je uspelo obdržati 2 ;)  Torta je bla ful fina in.. ja.. Dagmar jo je pojedla skoraj celo. Ko sem si jo hotela vzeti še en košček.. glih tako za na koncu.. je ni bilo več! :) Vmes smo si naredili pa še načote! MmmmmM! :) Hvala vam še enkrat vsem trem ;)


Potem pa via Ljubljana. Vedela sem, da grem nekam na salso.. kam pa, se mi sanjalo ni. Nekaj sem sumila, ma nisem bila gvišna. In.. ker mi je bilo naročeno, da se morem ful uštimat, ker naj bi bil tisti "plac" kao bolj fensi, sem si dala krilo (celo 2 razpoki ;) ) itak pete do neba skoraj, srajčka. Itak, kdo se je sploh spomnil na najlonke.. zunaj pa.. niti slučajno nekaj ful toplo :) potem smo šli pobrat Alenko v Domžale in šli via štajerska. Takrat je bilo jasno, da gremo v Celje na Cubanerose!! Latino muzika v živo in ples! Juhhu!
.. Celje.. parkiramo in gremo peš do lokala. Vsi v dolgih hlačah in jaknah.. jaz pa v krilu z golimi nogami.. :) še dobro, da je bil ta plac blizu, sicer bi zmrznila. ... Notri pa.. COOL. Zasedli smo nekaj stolov, da smo lahko kam dali torbe in jakne in potem itak takoj akcija. Čez nekaj časa pa so prišli še eni drugi naši salserji iz Lj. Prav fajn je bilo :) Plesala sem kar, celo tam v prvi vrsti pred cubaneros-i.. pa objektiv fotografa lokala me je tudi večkrat ujel in WaLa, še ena profi fotka ;)


Evo mene v akciji - salsa!

Sploh se ne spomnem, do katere ure smo bili.. Ma.. na poti nazaj proti Ljubljani, smo se ustavili na Trojanah. In itak.. zaprto. Ma ben :) Bo že :)
Pred spanjem pa.. še dobro, da je ostalo nekaj načotov in omakca! :) prou njami je bilo spet jest to :)

Drugi dan pa (sobota).. že zgodaj via Pivka po navodilih Damijane. Tam pri enem krožnem me je pobrala in šle sva proti vojaščini. Bil je dan odprtih vrat, ma hkrati za naju organiziran malo bolj vip dan. In.. imela sem privat vodenje po tanku. Itak sedela notri in... se tudi vozila!


Ma da ne bo kdo mislil, da sem jaz vozila.. če bi, bi pomojem tisto območje kar zaglihala, ker bi podirala drevesa. :) .. Ko sva šli na tank.. mamma mia! Šoferju so rekli, da naj bo vožnja divja. Me2 sva tudi to rekli in.. fanta sta vzela zadolžitev zelo zelo resno in.. Meni so všeč divje reči ma.. ta je bila res divja in če rečem jz, da je bilo divje, potem je res bilo. Celo s tanka sem hmali padla in.. da niti ne omenjam modrice, ki jih imam po nogah! :) Če mi ne grejo hmali dol, si bom mogla za valeto še pudrat noge! :)


 Jaz in Damijana

Med drugim, sem dobila še kosilo, kapo, litre vode, kakav, čaj in še bi se našlo ;) Skratka, all inclusive :)

Potem pa via Gorica. Mamma mia.. ma kolk km sem naredila v 2 dneh.. in še sonce + avto brez klime = vročina. .. ma ko imaš 29+1, se vse lažje prestaja ;)

Doma doma (kot imam navado rečt, ko grem k mojim staršem) sta me pričakala z voščili še mama in tata in itak manjada (ne po naše govoreči, to pomeni pojedina)

Tako na kratko o mojem dnevu... Prvič v zgodovini se mi sploh ni dalo kaj organizirat, čeprav sem si mislila, da bom za svoj 30 imela ne vem kako žurko na najetem placu.. ma.. meni se res prou ni dalo organizirat, tako da sem se na izi imela lepo, brez kakega dela in skrbi o tem, kako bo kaj izpadlo, kdo pride in kdo ne, kolko hrane in pijače nabavit, kje najet plac itd. .. Enostavno povedano, imela sem se čudovito ;)