Boy Gordo, Udine in neupravičena homofobija

Evo.. vikend je mimo.. no, saj niti nima veze, da govorim o vikendih, ker je zame itak vsak dan vikend. Vikend prepoznam po tem, da večina drugih ne gre v službo.

Ker je prejšnji teden Ana Maria, Alessandrova mama, praznovala rojstni dan, je vseh nas bližnje povabila na kosilo v Boy Gordo. To je ena all you can eat restavracija, kjer imaš sve i svašta zelenjave in prilog, ki so nekako tipične za Brazilijo (in da se italijani ne bi čutili preveč izven svojega ozemlja, so seveda imeli tudi lazanjo in pašto.) in meso narejeno na različne načine.  Posebnost je v tem, da zaposleni krožijo po salonu z veliki nabodali in se ustavljajo pri mizah, kjer imajo nastavljen zelen kartonček. (to pomeni, da ljudje bi še jedli in naj se nosač nabodala kar ustavi pri mizi) Take restavracije so  Braziliji in po svetu znane kot Churascaria.

Slike nimam niti ene.. hm.. od kar imam telefon, ki dela spodobne fotke.. skoraj nič več ne fotkam.. (to bo že 2 leti zdej..)

Nekaj me je ob kosilu zmotilo.. Kako radi ljudje sodijo druge glede na nacionaliteto. V Udinah je predel, ki je bolj etničen (jaz temu tako rečem). Tam imaš trgovince vseh tipov, cunje, živila iz vseh vrst sveta, restavracije, ki dišijo prav po vsaki začimbi, ki si jo lahko spomnimo.. Tam slišiš ogromno različnih jezikov... skratka, meni tisti predel pomeni SVET... Baje da je ta predel ponoči tudi bolj nevaren. Osebno, ne vem.. ampak meni je tam všeč. Potovanja so me naučila, da je druga kultura lepa, da se od vsakega človeka in situacije lahko kaj naučimo in da je ravno ta raznolikost tista, ki bogati svet. Tu seveda so nasilni ekstremisti izuzeti, ampak ti so bili od vedno in vedno bodo nekako prisotni.. žal... Kdaj jih je več na enem koncu, kdaj na drugem. (ni za pozabit, da so včasih tudi križarji v imenu vere sejali zlo in smrt..)  Vsega tega ne zagovarjam, zagovarjam pa dejstvo, da ne moremo vseh ljudi metati v isti koš samo glede na potni list!
Da se vrnem nazaj na kritike ljudi glede barve in nacionalitete... V bistvu z dolčenimi ljudmi o tem ne moreš komentirat ničesar. Niti zavejo se ne, da govorijo te stvari pred nekom, ki ni istega naroda kot so oni. Ko slišim taljane govorit o takih zadevah bi mi blo prav za jim rečt, da so eni ulta homofobiki in da so tudi po raziskavah eden izmed najmanj razgledanih narodov Evrope. .. ma potem si rečem.. ma kaj čem to govorit z nekom, s katerim se je 2 leti nazaj izkazalo, da ni siguren/a, katera država je 50km vzhodno od Udin.. Hrvaška, Srbija, Slovenija...

Verjamem, da imajo ogromno argumentov proti tujcem, ker so se znašli z raznimi državnimi pravili, da je treba tujcem pomagat, skoraj prej kot svojim državljanom (vsaj tako pravijo oni).. tako je država sama ustvarila sovraštvo do drugih.. Ma še vedno ne moreš sodit vsakega posameznika samo zato, ker je Slavo (ja.. mi smo "zlavi" za njih.. bogi, ne vedno, da Slovani niso državljani Slovenije in nasploh vseh ostalih ex Yogoslovanskih držav, ampak pripadniki širše jezikovne skupine! Bog jim odpusti nevednost :) ), Romun, Afričan ali ne vem kaj še drugega...

Sedaj sem jaz tista, ki s prstom kaže na Italijane.. ma pri tem bi rada dodala, da imam ogromno dobri prijateljev taljančkov. To so ljudje, ki radi dobro jejo (o.. če boš z njimi, ne boš nikoli lačen in boš vedno dobro jedel), kafetkajo, se družijo, hodijo pohajat - no ja, predvsem zato, da gredo v tisto ali ono restavracijo :) Na podeželju je vedno polno vaških šager in zanimivih eventov. Z Aletom imava vedno kam it pohajat ;)
V bistvu so mi Italijani kul, tako kot so mu kul ostali.. ma ko začnejo modro nakladat o drugih, bi ji pa kar pritisnila eno vzgojno in 2 povedala.. ma nima smisla. ;)

Še sem tu

Ja.. vem..
Vedno znova rečem, da sedaj bom pa res bolj pogosto spet začela pisat in.. konča se.. da ne pišem po pol leta. .. in tako je tudi tokrat bilo.

Sedaj teče 6. mesec, kar sem brez redne službe. Kak čuden filing! Ponavadi, ko sem bila brez službe, sem bila na uni strani.. na toplem, na karibskih plažah, majevskih ruševinah, odkrivala nove svetove, jedla okusno sadje in najrazličnejše tipične lokalne jedi. Sedaj pa sem prvič v mojem življenju tu. .. in to že veliko časa.

V tem času nisem na novo raziskala nobenega kraja, prav tako ne videla nobene nove plaže, čudnih živali, se učila tujih jezikov.. Sem pa za spremembo spoznavala bolj to naše okolje.. predvsem osrednji in višji del furlanske pokrajine. Ej.. ti pa imajo običaje in šagre za skoraj vsak vikend! Vedno nekaj dogaja. Ali jepraznovanje befane, teki z ognjenimi karjolami (vozovi), karnevali, oslovske dirke (polne smeha in nepričakovanih incidentov), kresovanja za razne priložnosti, vaške šagre s tipičnimi jedmi, muziko inobveznim srečolovom.. na vsakem kantonu frittella in s cukrom praženo suho sajde :P Mnjam :)

Od septembra dalje sem se končno prav tako zares začela učiti plesa. Evo.. sedaj sem tudi jaz že nekaj mesecev tečajnica :) In končno se učim (že 4 mesece) afro rumbo, kubanski ples (guaguanco). Z naslednjim mesecev pa začnemo še s kubansko folkloro. Vsa religija je nekako izražena skozi ples. Vzroki segajo v čas suženjstva, ko so Španci "uvažali" ljudi iz različnih delov Afrike. Vsake področje v Afriki je imelo svoj jezik in svoja božanstva, ki pa jih niso smeli "na glas" izražati. Med plemeni se tudi niso razumeli, zato se začeli nekako komunicirati preko plesa in preko tega tudi izražati svojo vero. Kuba je glede tega zelo barvita in ritmi afro rumbe me kar prevzamejo... kot bi jih čutila globoko v sebi.. Čeprav še nimam veliko znanja, mi je tisti ritem in nasploh ples, ki sodi zraven, domač. Gibi so zelo zahtevni.. ampak vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. ;)
(če ne bo šlo spet pol leta mimo, preden bom kaj napisala, bom seveda kaj več napisala o kubanskih religijah in zraven dala tudi kak video)

No tako.. za prebit led po polletni pavzi bo dovolj pisanja ;)

Se čitamo, upam, da tokrat res hmali ;)