Monday, March 2, 2015

Boy Gordo, Udine in neupravičena homofobija

Evo.. vikend je mimo.. no, saj niti nima veze, da govorim o vikendih, ker je zame itak vsak dan vikend. Vikend prepoznam po tem, da večina drugih ne gre v službo.

Ker je prejšnji teden Ana Maria, Alessandrova mama, praznovala rojstni dan, je vseh nas bližnje povabila na kosilo v Boy Gordo. To je ena all you can eat restavracija, kjer imaš sve i svašta zelenjave in prilog, ki so nekako tipične za Brazilijo (in da se italijani ne bi čutili preveč izven svojega ozemlja, so seveda imeli tudi lazanjo in pašto.) in meso narejeno na različne načine.  Posebnost je v tem, da zaposleni krožijo po salonu z veliki nabodali in se ustavljajo pri mizah, kjer imajo nastavljen zelen kartonček. (to pomeni, da ljudje bi še jedli in naj se nosač nabodala kar ustavi pri mizi) Take restavracije so  Braziliji in po svetu znane kot Churascaria.

Slike nimam niti ene.. hm.. od kar imam telefon, ki dela spodobne fotke.. skoraj nič več ne fotkam.. (to bo že 2 leti zdej..)

Nekaj me je ob kosilu zmotilo.. Kako radi ljudje sodijo druge glede na nacionaliteto. V Udinah je predel, ki je bolj etničen (jaz temu tako rečem). Tam imaš trgovince vseh tipov, cunje, živila iz vseh vrst sveta, restavracije, ki dišijo prav po vsaki začimbi, ki si jo lahko spomnimo.. Tam slišiš ogromno različnih jezikov... skratka, meni tisti predel pomeni SVET... Baje da je ta predel ponoči tudi bolj nevaren. Osebno, ne vem.. ampak meni je tam všeč. Potovanja so me naučila, da je druga kultura lepa, da se od vsakega človeka in situacije lahko kaj naučimo in da je ravno ta raznolikost tista, ki bogati svet. Tu seveda so nasilni ekstremisti izuzeti, ampak ti so bili od vedno in vedno bodo nekako prisotni.. žal... Kdaj jih je več na enem koncu, kdaj na drugem. (ni za pozabit, da so včasih tudi križarji v imenu vere sejali zlo in smrt..)  Vsega tega ne zagovarjam, zagovarjam pa dejstvo, da ne moremo vseh ljudi metati v isti koš samo glede na potni list!
Da se vrnem nazaj na kritike ljudi glede barve in nacionalitete... V bistvu z dolčenimi ljudmi o tem ne moreš komentirat ničesar. Niti zavejo se ne, da govorijo te stvari pred nekom, ki ni istega naroda kot so oni. Ko slišim taljane govorit o takih zadevah bi mi blo prav za jim rečt, da so eni ulta homofobiki in da so tudi po raziskavah eden izmed najmanj razgledanih narodov Evrope. .. ma potem si rečem.. ma kaj čem to govorit z nekom, s katerim se je 2 leti nazaj izkazalo, da ni siguren/a, katera država je 50km vzhodno od Udin.. Hrvaška, Srbija, Slovenija...

Verjamem, da imajo ogromno argumentov proti tujcem, ker so se znašli z raznimi državnimi pravili, da je treba tujcem pomagat, skoraj prej kot svojim državljanom (vsaj tako pravijo oni).. tako je država sama ustvarila sovraštvo do drugih.. Ma še vedno ne moreš sodit vsakega posameznika samo zato, ker je Slavo (ja.. mi smo "zlavi" za njih.. bogi, ne vedno, da Slovani niso državljani Slovenije in nasploh vseh ostalih ex Yogoslovanskih držav, ampak pripadniki širše jezikovne skupine! Bog jim odpusti nevednost :) ), Romun, Afričan ali ne vem kaj še drugega...

Sedaj sem jaz tista, ki s prstom kaže na Italijane.. ma pri tem bi rada dodala, da imam ogromno dobri prijateljev taljančkov. To so ljudje, ki radi dobro jejo (o.. če boš z njimi, ne boš nikoli lačen in boš vedno dobro jedel), kafetkajo, se družijo, hodijo pohajat - no ja, predvsem zato, da gredo v tisto ali ono restavracijo :) Na podeželju je vedno polno vaških šager in zanimivih eventov. Z Aletom imava vedno kam it pohajat ;)
V bistvu so mi Italijani kul, tako kot so mu kul ostali.. ma ko začnejo modro nakladat o drugih, bi ji pa kar pritisnila eno vzgojno in 2 povedala.. ma nima smisla. ;)

Tuesday, February 17, 2015

Še sem tu

Ja.. vem..
Vedno znova rečem, da sedaj bom pa res bolj pogosto spet začela pisat in.. konča se.. da ne pišem po pol leta. .. in tako je tudi tokrat bilo.

Sedaj teče 6. mesec, kar sem brez redne službe. Kak čuden filing! Ponavadi, ko sem bila brez službe, sem bila na uni strani.. na toplem, na karibskih plažah, majevskih ruševinah, odkrivala nove svetove, jedla okusno sadje in najrazličnejše tipične lokalne jedi. Sedaj pa sem prvič v mojem življenju tu. .. in to že veliko časa.

V tem času nisem na novo raziskala nobenega kraja, prav tako ne videla nobene nove plaže, čudnih živali, se učila tujih jezikov.. Sem pa za spremembo spoznavala bolj to naše okolje.. predvsem osrednji in višji del furlanske pokrajine. Ej.. ti pa imajo običaje in šagre za skoraj vsak vikend! Vedno nekaj dogaja. Ali jepraznovanje befane, teki z ognjenimi karjolami (vozovi), karnevali, oslovske dirke (polne smeha in nepričakovanih incidentov), kresovanja za razne priložnosti, vaške šagre s tipičnimi jedmi, muziko inobveznim srečolovom.. na vsakem kantonu frittella in s cukrom praženo suho sajde :P Mnjam :)

Od septembra dalje sem se končno prav tako zares začela učiti plesa. Evo.. sedaj sem tudi jaz že nekaj mesecev tečajnica :) In končno se učim (že 4 mesece) afro rumbo, kubanski ples (guaguanco). Z naslednjim mesecev pa začnemo še s kubansko folkloro. Vsa religija je nekako izražena skozi ples. Vzroki segajo v čas suženjstva, ko so Španci "uvažali" ljudi iz različnih delov Afrike. Vsake področje v Afriki je imelo svoj jezik in svoja božanstva, ki pa jih niso smeli "na glas" izražati. Med plemeni se tudi niso razumeli, zato se začeli nekako komunicirati preko plesa in preko tega tudi izražati svojo vero. Kuba je glede tega zelo barvita in ritmi afro rumbe me kar prevzamejo... kot bi jih čutila globoko v sebi.. Čeprav še nimam veliko znanja, mi je tisti ritem in nasploh ples, ki sodi zraven, domač. Gibi so zelo zahtevni.. ampak vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. ;)
(če ne bo šlo spet pol leta mimo, preden bom kaj napisala, bom seveda kaj več napisala o kubanskih religijah in zraven dala tudi kak video)

No tako.. za prebit led po polletni pavzi bo dovolj pisanja ;)

Se čitamo, upam, da tokrat res hmali ;)


Wednesday, September 17, 2014

Pura vida je, če si pura vida narediš ;)

Oh la.. zgleda, da je poletje zares prišlo tudi do nas.. ma škoda, da smo že na polovici septembra. In ker sem na "podaljšanem" dopustu, je treba kar se da dobro izkoristit to stanje.. in kaj boljšega od morja :) Ali Costa Rica ali Gradež.. ja no.. razlika je očitna, ma lepo je tam, kjer se lepo imaš oz kjer si lepo narediš. Pravijo, da je vse odvisno od tega, kako gledaš na stvari - mind set.. 


Ko sem prispela in parkirala.. itak.. ni bilo nobenega grma, kamor bi jaz lahko šla lulat... kot vedno.. in ker imam s sabo skoraj eno boršo flašk.. (voda, čaj,.. po novem še instant ječmenovo kavo).. ne zdržim niti eno uro, ne da bi mogla it na wc.. in.. ojej ojej.. moja glavna misel je bila.. "Kje je WC?"  Morje se mi je zdelo malo premrzlo.. ma.. kot da bi z neba padlo, sem zagledala hiško z napisom wc :) .. in tako sem se lahko odpravila na mojo ljubo hojo po mivki.. če kaj obožujem, je to peščena plaža in hoja po tistem delu, kjer je morje nizko.. ravno toliko, da pride voda do gležnjev. Mamma mia.. kolk mi je to lepo!

In.. kaj paše k morju??  sladoled :)

Po malici se spodobi malo poležat in.. ker je sonček tako lepo grel, sem itak.... zaspala.. in se zbudila puhna mivke povsod.. tudi v ruzaku.. sicer ne vem, kako je tja notri prišla, ampak je.



Ker se je že bližala ura odhoda, sem ustala, otresla vso mivko.. no ja.. nekaj jo še vedno trosim naokoli tu doma po stanovanju.. se oblekla in odšla iskat ta znamenito restavracijo Da Luciano. In še "dobro", da sem šla najprej po svojem filingu iskat.. namreč.. šla sem čisto v nasprotno smer.. .. Veste kakšna je razlika med moškim in žensko, ki na poti gresta v napačno smer?? :) Moški po večini ne vprašajo mimoidočih, katera smer je prava in tako raje iščejo "po filingu".. Ženske pa.. vprašamo in posledično takoj najdemo :) 

.. No.. Tega Lucianota sem le našla in zrihtana kot za na plažo (z mivko tu in tam) odšla v lepo urejeno restavracijo. Hm.. malo sem se počutila neprijetno, ker so me nekako gledali postrani.. ma, koga briga :) sej je plaža 10 m stran in važno, da se imam fajn :) In.. Igor, eden izmed salsa plesalcev, je bil na delu. Obisk na presenečenje - uspel. Ma uspelo je tudi njegovo presenečenje s "piškotkom" s karamelo in čokolado :) mmmm.... :) Zgleda, da je ta teden v znamenju čokolade in karamele ;)


Evo.. tako sem se zadovoljna in sita vrnila prototi našemu koncu, se videla s prijateljico, ki bo zdaj zdaj rodila (ona tudi Ana in popotnica), šla na en sprehodek z njo, do mojih in domov... In ker mi je po mineštri zadišala čokolada, sem načela tisto fino (čokolada s karamelo), ki sem jo dobila iz Postojne... in, poglej poglej, ta čokolada mi je prinesla voljo in navdih, da kaj napišem ;) Še enkrat hvala Maticu in Gregorju ;)


Poštar s pošiljko prišel na cilj


Včeraj je bila Damijana, sodelavka (oz sedaj že bivša sodelavka) iz Postojnske šole, v Gorici. in.. Prinesla je pošiljko iz Postojne :)

Matic in Gregor, hvala ;)

Friday, July 11, 2014

Konec šolskega leta 2013-14

Owrajt.. spet pišem.. ja.. en učenec mi je rekel, če bom še pisala.. in .. sej bi, ma med šolskim letom se mi prow ni dalo. Delo z otrocmi te bogati, ti da veliko, hkrati te pa izčrpa, ker daš en lep del sebe v delo.. potem je tu še do Postojne in nazaj... Sej vem, ni tako grozno daleč, ma vseeno.. po 4ih letih.. ma ja, nisem ne vem kakšen navdušenec sedet v avtu preveč časa, še posebej, če vozim jaz :) Sej kopilot sem rade volje :)

Od takrat, kar sem nazadnje pisala, se je ogromno stvari zgodilo.. no, spet ne toliko, kot na potovanjih.. ma dovolj, da ne bi pisala preveč za nazaj. Zato sem bom raje skoncentrirala na občutke ob zaključku leta, šolskega namreč. 

Tudi letos me je doletela čast, da sem devetarje učila plesat. Ja, prav jaz.. halo?! Jaz učit plesat :) Ma morem rečt in se pohvalit, da so super plesali in da je moj trud in z njim po poti izgubljen glas (kljub mikrofonu) za teženje, obrodil sadove :) Res.. super so plesali :) Bravo!  
Evo, tu so videoti na njih ples.. priznam, pri valčku in cha cha-ju sem jih preveč matematično uredila v vrste :) Ma ja.. kaj naj rečem, na napakah se učimo :) in če bom še kdaj imela na čez ples na valeti, vem, kako bi to matematično strukturo razbila ;)



Pred valeto je seveda bil tudi izlet v Gardaland. V bistvu nisem ne vem koliko fotkala. Joj ta tehnologija. Prej, ko sem s seboj nosila fotiča, sem ful lepe fotke naredila in vedno fotkala.. sedaj pa, ko lahko to počnem s telefonom.. ja ne vem.. kar precej manj slikc nastane.. Se bom morala poboljšat.




Skratka, super je bilo. Mulci so bili fajn :) Toršice tudi, vodič pa nam je za malico zrihtal krofe ;) Ma kaj če člowk več od življenja. :)

In tako so odšli devetarji. Te "mulčke" sem učila že v 6. razredu, ko sem prišla iz mojega oh in sploh enoletnega pohajanja nazaj v tisto.. kot rečejo.. back to real life.. Tako da te otroke, mladostnike sem videla rasti.. no.. vsaj od tistega 6.r do 9.r ;)

Potem je pa le prišel tisti tako težko pričakovanji 24.6. Ej.. mislim, da ga sedaj, ko delam v šoli, bolj nestrpno pričakujem kot učenci. Ampak res.. Edina razlika je v tem, da prej, ko sem jaz bila še v šoli, se je od ponedeljka do petka fuuuuuullll vleklo.. sedaj pa mine hitro! prehitro! Ah.. 
V tem pravkar zaključenem šolskem letu, sem učila samo 3 skupine matematiko (2x 9r in 1x 8r) in podaljšano bivanje.. v bistvu je bila ta kombinacija zmagovalna. :) 

S temi mojmi osmarji smo se kar ujeli :) Super skupina so bili. Med letom so, smo (tudi jaz od njih) se učili ne samo matematike, ampak tudi življenjskih modrosti :) kot je npr. to, da se morajo fantje naučit kuhat in likat, ker smo novodobne babe zahtevne in so to sedaj zelo pomembne kvalitete pri moških :) Ej.. ma kolk je blo meni fajn vsake toliko o tem kako rečt :) ... Na kar kak teden pred zaključkom pouka mi učenec iz skupine reče, da ga spominjam na Che Guevar-o. V moji glavi se je na hitro prikazala slika Che-ja na motorju in zraven je moja domišlija dodala še bazuko. Potem sem mojo slikco odmislila in ga vprašala, zakaj.. ker da sem revolucionarna duša. .. Lepo mi je, da me nekateri tako vidijo.. kot drugačno in izven standarda :) .. zadnji šolski dan pa so se vsi ti moji osmarji zbrali in mi predali darilce. Ko sem pogledala v darilno vrečko, sem videla rdečo majčko s poslikavo.. videla sem zvezdo in takoj v glavi me je prešinilo.. majčka s Che Guevaro :) in.. ko sme si jo oblekla sem šele opazila, da ima ta šarmantni Che oči kot moje.. in šele takrat sem dejansko uvidela, da sem to jaz :)  V čast mi je, da me vidijo kot revolucionarko :)

Ej.. ZAKON STE! :) Boljšega darila ne bi morali narediti.


In tako je prišel tudi podaljšan vikend v Rovinju.. salsa in morje :) Ma.. v bistvu nimam slike.. Ja.. spet isti izgovor, kot zgoraj...

In.. vsake stvari je enkrat konec tudi tako je bilo konec delovnih dni v šoli. Kar en čudem občutek je, ko iz na ful končaš in pristaneš na jutra brez budilke. Da ne bi bilo preve 100 na uro že prvi fraj teden, se je vreme skisalo in ohladilo. Uffa! In ravno ta teden, ko sva z Alenko bili zmenjeni, da greva pokukat v Zagreb. Ja, nisem še bila tam.. ma sej bom, to poletje pa res ;) in.. ker že dolgo časa prav tako zares nisem potovala, me drži, kot že dolgo ne. In.. da ne bi bila za malo, sem si preko ebaya na hitro kupila LP Europa.. Tako, da vidim tiste glavne stvari.. no.. sej za informacije vedno pogledam na wikitravel, ma imet knjigo mi je dalo dodaten zagon :) In da ne govorimo o tem, da se mi počasi od stalnosti in rutine že skoraj meša in da bi prav prow prišla menjava okolja.. ma taka konkretna menjava.. Mislim, da bi z Južno Ameriko lahko bila zadovoljna ;) .. Mislim pa, da bi bilo prav, da vidim tudi malo več Evrope.. vsaj tisto, kar me je vedno zanimalo.. Tipo Budimpešta in Blatno jezero, Rim, Firenze, Neapelj... skratka.. zgleda, da so ti kraji preveč blizu in dostopni, da še nisem bila tam..

Med prebiranjem, kaj vse početi v Zagrebu

Mislim, da bo za po tako dolgem odmoru, dovolj pisanja ;) Upam, da bom spet začela redno pisat, ker ob takem pisanju dobim vedno kako novo idejo, kam in kako pohajat.. Ampak.. to je lahko tudi nevarno.. Znam na hitro kupit kako karto in odletet :)

Tuesday, October 29, 2013

Ja ja, še sem tu...

Hm ja.. v bistvu zgleda, kot da sem še vedno v Miamiju.. ma ni ravno tako. Kar enih par dni za tistim postom iz Miamija, sem šla domov preko NY.. in šlo je mimo več kot leto.. Ja, več kot eno leto.

Ah.. kake plane sem jaz imela it nazaj.. Celo karto sem že imela in potem.. nisem šla. Stvari so se odvile drugače in ne obžalujem, da sem ostala. Zgodilo se je veliko lepih stvari, preprostih in enostavnih. Dosegla sem tudi en velik podvig.. ma res velik.. in sicer to, da sem lanske valetante jaz učila plesat. No.. sej plesat so že znali, jaz sem samo bila tista, ki jim je kar nekaj četrtkov v maju in junijo stalno težila in jih ravnala v vrste.

Sedaj pa.. še vedno delam v Postojni.. joj.. to se je pa zavleklo. Moralo bi bili samo 7 mesecev v šol. telu 2010/2011.. in sedaj teče ta 4. šol. leto. Ampak, to je zadnje leto. Mislim, da sedaj rabim eno spremembo. Kaj novega, drugačnega.. ali pa vsaj manj vožnje vsak dan.  ali pa.... kar menjava kontinenta :)

No.. sej zaenkrat bo dovolj pisanja.. samo toliko, da se ve, da nisem več v Miamiju in da sem še tu ;)

Monday, August 13, 2012

Še kar Florida


V sredo sem začutila, da sem imela dovolj časa zase in.. že v kuhinji v hostlu sem začela malo več komunicirati. Prvi, ki sem ga bolj spoznala, je bil Andreas. Še z dvema fantoma je kuhal kosilo.. ma ku je dišalo... bi prou z veseljem zamenjala mojo solato s pomidorom, kumaro in tuno.. ma ben.. Proti večeru, kot je navada v hostlu, so se vsi več al manj zbirali v skupnem prostoru in se menili, kam it ven.




Promotor je vabil ne vem več kam.. ma jaz nisem bila za tja, tko da smo se potem zmenili, da gremo v Mango plesat.. na ocean drive. Tam kelnarji in kelnarce tudi nastopajo.. na šanku, odrčku.. ma dobro.. ženske so dobre.. ma mene to ne ravno zanima.. tipi pa.. mamma mia! ...


Dobro.. uni z brado ni bil glih po mojih okusih.. ma uni s pajčevino... še enkrat.. mamma mia! :)

 O... ma tolko nisem pej že dolgo cajta plesala!!! Tko sem se mela fajn tam, da smo se potem vrnili tja še 2x.


Na sliki je pol sveta glede narodnosti :) Slovenia, Argentina, Uruguay, UK, France, Australia, Colombia. Glede držav se prav da nismo podvajali :) Bolj kot je mešano, bolje je in točno ti, ki so na sliki, so mi bili super družba! Res. Sem sigurna, da bom z nekaterimi ostala v kontaktu in da se bom še kdaj kej vidla s kom od teh.



Ooooo.. Eden izmed najboljših plesalcev tam, je bil Andreas. Marija... Salsa, merengue.. bachata niti ne.. tko da sem ga jaz to učila, ma če ne.. zna plesat.. le ena podrobnost je tu..


A kdo kej opazi? Ja.. je namreč več kot eno glavo manjši od mene..  tko da.. dokler se nisem navadla na višino.. :) prou zabavno je blo in mislim, da prav zaradi plesa z njim, so mi ratale na nogah močnejše mišice, ker sem bla večkrat s pokrčenimi kolenami :) Cel fitnes za plesat.. še posebej kak regeton :) .. eee.. tu so delale mišice.
.. Je bil pa cel šou.. na začetku so »ta malega« vsi tko malo čudno gledali.. potem pa so prav gledali z veseljem, kako je plesal in nas babe vrtel v salsi :) š malo in bi hmali dobili pogodbo za delat v baru :)

.. spat smo šli enkrat ob 7h zjutraj.. zbudila sem se okrog 10h in ko sem šla tja v loby (skupni plac) so vsi že bli tam :) Ej.. kot da nihče ni mogel več spat.. in.. na hitro smo se zmenili in šli na plažo.. spet ta velika skupina. .. škoda, da nisem slikala kej tam pri morju še.. ma kar je, je :) je pa spomin v glavi.





In potem, da bomo zdravi in jedli pravo hrano, smo se odločili, da bomo kuhali. Tokrat ne cela skupina, ampak samo v 4. Akcija!




Zvečer pa.. ja, ne mormo it glih spat in da ne bomo hoidli skozi v Mangota, smo rekli, da zaupamo promotorju, plačamo 10$ in gremo nekam, kejr bo žur.. ma.. ko smo prišli tja.. gužva, da se nisi mogu premikat.. o plasanju si lahko samo sanjal.. potem še dejstvo, da na Floridi lahko kadijo v baru, če se pač ne je notri.. agrh..... uffa... kar neki no.. v glavnem, po 5 minutah smo se odločili, da gremo na gvišno.. v mangota. Na poti smo se ustavili v burgerkingu na smutiju. In takrat pride mimo nek folk in maha na oknu.. Andy gre ven in vidim, da daje zapestnico enemu tipu (dokaz, da je bil žur plačan .. za it v uni klub od prej). Ko sem še jaz prišla ven, me je en žical, da naj mu dam zapestnico.. ma kaj bom dajala.. ma kdo ga je pej poznal tega tipa.. in sem mu rekla, dej 5$ in ti jo dam.. on prvo da ne in še naprej neki poskušal in.. potem je le popustil in sva naredila menjavo.. vsaj 5$ sem dobila nazaj za tisti šit od žura... No.. potem v Mangotu je blo itak super.. in.. naslednji dan, sem pa le vidla, da je tisti tip, ki me je žical zazapestnico, v bistvu bil iz hostla. :) In takrat, ko sem ga vidla, sem mu rekla.. »Oh.. now I know you.« :)  Ma, on se je mel fajn tam, meni pa je blo super, da sem dobila nekaj dinčkov nazaj za žur, na katerem nisem bla nanka 10 min.

Ooooooo.... in v petek.. pool party!!! Ma kaj morem še kej posebej povedat? Super je blo!





Na tem pool partyiju, je Facundo srečal tipa, ki ga je spoznal v NYc v eni slabi situaciji. Namreč.. tip v modri majčki je en dan malo preveč spil in na ulici (zvečer) začel malo »težit« eni punci.. takrat je prišel tip te punce in ga je udaril. Tip je padel na tla, z glavo v pločnik.. razbil si je zob (za novga zapravil tam 400 dolarjev) in bil cel v modricah po obrazu... ko je mimo šel Facundo, ga je videl ležat na tleh. Pobral ga je in ga nesel v njegov hotel al hostel. .. in na ta dan žura sta se tam po naključju spet srečala in itak slikala in izmenjala fb. Jaz sem pa unega v modri majčki prav vprašala za dovoljenje, če lahko to štorjo na kratko napišem na blog. In itak, je privolil.



Na bazenu je blo super. Ko sem pospala tiste pol urce in se spočila, sem bla tudi jaz pripravljena malo densat :) Itak, krilce gor, da ni preveč treslo in shake it baby.. ma muzika je počasi postajala tiha in tako smo mi počasi odšli. Ker je bla moja majčka mokra in ker smo hodili po ocean drive, sem bila jaz zgoraj kar v kopalkah. Ja, tko ku v filmih, ko kaže Miami beach in vsi hodijo po cesti v kopalkah.. mah.. to se zares glih ne dogaja.. ma ben...



Ko smo hodili, smo pred seboj zagledali množico ljudi.. Andy je izjavil, da je verjetno karneval... jaz sem dala smao eno obrv gor.. mojo levo.. potem pa, ko smo prihajali vse bliže, smo videli, da je bila nesreča.. motorist se je zabil v avto... sedej je na pločniku in ustnica mu je visela.. ne bom šla preveč v detajle... potem so prišli gasilci in reševalci.. no, nisem tela glih fotkat, ma sem vseeno, da dam lahko sem na blog..



Tij je imel čelado na pol na glavi.. tko,da mu nič ni pomagalo in če bi imel čelado na glavi, bi tista ustnica verjetno še vedno bila na mestu... sklepam, da ni šel prav hitro, ker se po Ocean drive ne da vozit hitro in gre ves promet nasploh počasi.. tko da... čelado na glavo in pamet v roke.

... šli smomimo Versacejeve vile in potem še slikca pred urco..



.. potem pa končno v hostlu in.. vsi leni.. nobenmu se ni dalo kuhat.. edino jaz in Pere sva bla lačna in.. ker nisem mogla čakat, sem v naprej neki ppojedla..  Pere je pej pol skuhal rajž. Jz sem vzela mojo čotolo (plastična posoda), dala noter rajž, malo zelenjave in si shranla za kasneje, za pred odhodom na letališče.. ki je imel za bit med 3.30 in 4 ponoči... ja, po žuru paša nekej pojest.

E ja.. tudi ta noč je bla sleepless :) kako pa drugače.. :) Tako da je rajžek res pašal, ko sem prišla nazaj.
Ko sem prišla nazaj, so vsi naši, ki so še ostali v hostlu, bili v loby, da me pozdravijo. Kolk lepo ej! To smo se res nekako navezali drug na drugega in res upam, da se še kej srečamo.. enkrat, kjerkoli.


In.. kombič je popiskal in čas je bil, da grem... kar ne bi šla in bi kar podaljšala še za 2 dni. Prav zares.. ali pa za 1.. če bi prej bolje splanirala ta moj Canada-USA oddih, bi lahko letela iz Miamija domov.. ma tko, je blo treba it nazaj v NYC za 1 dan.. Boga jaz a ne :) No sej, ne da mi je v NYc blo slabo :)





Ooooo.. da ne pozabim.. te naše fante sem peljala tudi v galerijo Romera Britta. Obožujem njegove umetnine!