Na Kubi z delfini :)

Vem, ni za verjet ;) Sej tudi jaz nisem verjela, da bom kej tazga kdaj v življenju naredila.. Imela 2 delfina, ki me dvigneta ven iz vode! :) Pa da ne bo kdo mislil, kolk imam jz dobro ravnotežje.. Delfina sta bila tista, ki sta se premikala tako, da sta me držala v luftu ;)

Anna, jaz, delfin in Alenka.. delfin je pel in mi smo mu dirigirali :)

Če si želel lupčka, si poploskal po vodi in naštimal lice ;)

spet trojica :) oz kvartet :)

Annin zaden dan v Havani

 

Prispele sva v Havano direkt pred dom.. no ja.. tam, pri Ramonu, kjer smo že bivale na začetku. Ampak.. ker sva bili lačni, sva kar z ruzaki šli še ene 3 bloke naprej na pico.. na eno izmed tistih malih placov, kjer se prodaja pica na ulici. Njami!  ..in potem k Ramonu (če je kdo pozabil, to je lastnikovo ime).. ko smo potrkale, sta naju pričakala oba Ramona (namreč še si je Ramon.. on dela pri tatu itak).. Ta malega bom klicala junior ;) Ramon mi je začelel vse najboljše in mi dal rum :) Rekel je, da naj se gremo razložit, da potem nazdravimo. Junior je še prinesel vrnice v flaški. :)   .. ma.. prou lepo je dobit toliko pozornosti, ko maš rojstni dan :)  

... bi dala kako sliko, ma so bile narejene s fotoaparatom od Anne...

Preden sva zvečer šli ven, sva šli še enkrat na pico na isti kraj in itak so se naju spomnili.. jim je kar šlo malo na smeh.. in naslednji dan, preden je šla.. spet tam na pico in.. takrat pa so se res začudli in se smejali :)

Tako je Anna šla in... pozabla telefon na nočni omarici... še dobro, da je Ramon mel telefon od taksista in tako smo zrihtali, da so prišli nazaj in tako je Anna šla domov s svojim telefonom.

Havana... kar tako malo.. na splošno

Havan je glavno mesto, itak.. sej to se ve, ne.. Mesto je ogromno, veliko je ps ps.. med seboj se tako kličejo.. ps ps, guapa, taxi it itd..

Sicer je mesto ful lepo in zanimivo... povsod so slike Che Guevare, povsod so napisi.. kot po veli Kubi.. ogromnoporpagande na vsakem koraku.

Vinales

Mo, to pa je bila dolgpot! Od Santiago de Cuba pa do Vinjalesa (.. Vinales se napiše z N s tildo.. ma ne vem, kje naj ga najdem..) V glavnem, štart je bil ob 7.30 zvečer. Zjutraj približno ob 6h smo prispeli v Trinidad in tam vzele bus za Havano.. uf.. prišli sva glih za čas kosila nekako. Tam sva imeli nekaj ur in šli sva v restavracijo na avtobusni postaji. Tam nas je lepo sprejel (baje) lastnik restavracije. Naj bi bili neki bratje lastniki no.. dobile sva najboljše kosilo do zdej. Meso je blo glih prav pečeno in..itak.. tip nam je »zrihtal« plac, kjer lahko bivamo v Vinalesu – itak, pri njegovi sestri. Hm.. tudi una teta iz Santiago de Cuba je povedala svoji »prijateljici«, da pridemo v Vinales.. Tako, ko sva prišli v Vinales z busom, je že bilo en kup ljudi tam z imeni in slikami hiše. Una teta, ki naj bi imela naši imeni (tista, ki je imela veze z uno iz Santiagota), je falila napisat imeni :) Ona je imela Vesna in Alenka :) Oni2 pa sta še ostali tam v Santiagotu, tako naju je »dobila« Tamara – sestra unega iz restavracije. Ampak.. njen plac je bil popolnoma zaseden in tako smo bili pri njeni sosedi. Ok. Jaz sem še malo umila cunje in šli sva ven, v lajf :)

Hm.. ne da je blo ful kam it ne.. Vinales je ena vas med hribi.. ampak ti hribi niso taki kot naši ;) ti hribi imajo palme.

Šli sva ven do enega bara preverit, kake mojitote delajo tu in.. ni slabo. Tako sva za podlago vzeli še eno mini pico in.. itak.. dobili sva ponudbo za plesat. Anna se je modro izognila tako, da je fantom povedala, da sem jaz tista, ki zna plesat salso. Hm! Ma kaj, meni je prav kul plesat in tako svo oz smo kar vsi, še z našima soplesalcema, šli v »disko« - bar na odprtem, ki je imel muziko v živo.  ...... In.... ni za verjet, ma sta nam 2 kubanca častla birco! Ja! In to prav zares!

Drugi dan pa mi lepo ustanemo, pojemo zajtrk z zamudo in gremo s konji na turco.

Ma ti konji so se mi prou smilili.. tko suhi.. same kosti.. in nobene moči...

Okolje je bilo čudovito in če bi lahko, bi uploadala kar vse slike, ma ne gre.

Na poti je bila tudi ena jama.. in tako smo šli noter.. hm.. ma ja no.. se je blo ok.. ma če bi mi Slovenci znali prodajat naše naravne znamenitosti tako, kot vsi ostali po svetu, bi lahko vsi živeli samo od turizma ;)

Za tem smo šli k stricu, ki je imel doma tobak. Postrezu naju je s kokosom z rumom, se pravi naravni malibu :)

Potem pa je stric še zvil eno cigaro, da smo lahko videle, kako to zgleda.

In itak tura po Kubi ne bi bila popolna, če ne bi tudi me2 poskusile te cigare.

Anna je še kupla cigare. Izgeldala je super cena, ampak kasneje se je izkazalo, da jih je dvojno preplačala.. uffa ti kubanci!

Ko sva se vračali domov proti Tamarini hiši, sva srečali na poti Ronbertota, enega izmed naših plesalcev. Začeli smo govorit, kako je pri Tamari in ugotovile, da nas tudi ta češpla overčarđa glede na nizko sezono. Uffa! Tako nam je on pomagal najst en bolj poceni in lušn plac in tako smo prišli do mame Manzane. :)

Tako sva z Anno, ne da bi pri Tamari kaj slutili, odnesli vse reči dol k Manzani. Tam sva imeli čudovit razgled in mir in najino hiško.. predvsem pa vrata za wc in kopalnico, kar je pri Tamari manjkalo.

Ha.. pol.. pol je blo treba it k Tamari povedat, da mi2 sva si izbrali drugi plac za naslednje 3 nočitve. Bla je kar malo jezna, ma kaj.. če je tela pa preveč od nas in pole je pej dobila neč.. kdor visoko leta nizko pade, pravijo. ;)

Jaz, Anna in mama Manzana

17.5. smo šle na izlet na Maria la Gorda. Vožnja z busem je blo 3 ure v eno smer..ufff... ma kaj.. bo že.. ko smo prišli tja, se je Anna šla potapljat. Jaz sem šla z njimi na ladjo in bla edina, ki je samo šla na okoli z masko – snorklat. Ves čas so me spraševali, če bi se šla potaplat... in ko so potapljači prišli nazaj, mi je en inštruktor dal en uni tubo, ki gre iz bombule za dihat in plavala sem z njim pod vodo.. potem pa, ko je Anna prišla nazaj, so mi oblekli njeno »opremo« kar v vodi.. Wa! Absolutno nekaj, kar sem tela še ponovit.. ma to je trajalo samo za minuto..

Potem pa...  smo prišli na kopno in lasnik je bil tam.. govorilo smo in ker sem jim dala vedet, da je čez 1 dan moj r. dan, so mi ceno potopa, ko je ves čas inštruktor s tabo znižali iz 45 na 20 cuc-ov... kar je precej super cena. Tako sem šla plavat celo uro.. pod vodo.. med koralami, barvanimi ribami, ogromno ribo, spužve, vetrnice... itd itd.. ne znam opisat, ker je bilo preveč lepo. Inštruktor je rekel, da mi gre dobro in da nič ne paničarim, čeprav je bilo to zame prvič. Rekel je, naj bo to njegovo darilo zame. ... in absolutno bom en dan še letos šla delat tečaj al certifakt..

Tudi na ta dan smo šle ven plesat, kot do sedaj vsak večer in zjutraj, na 18.5.... Se Anna vrže pokonci, reče po špansko feliz compleano in mi da pivo v imenu vseh bab:) in potem mi reče, da je izlet v Cayo Levisa darilo od vseh.. od nje, Vesne in Alenka. In pupe, še 1x hvala!

Pri zajtrku je mama Manzana prinesla čestitko z željami. Potem pa sva kar hitro šli na bus za Cayo Levisa.. in tam vzeli ladjico in prispeli na ta kraj.. prva karibska plaža.. bela mivka v prahu, modro morje, nebo brez oblaka..

Kosilo je bilo odlično.. jedle sva špagete z eno super njami omako!!!!!  In na koncu, peden smo se spet vkrcali na ladjico, je začelo padat.. ma ne samo padat.. lilo je in ni telo nehat!! Ma pole je le nehalo in šli mso na barko in tako nazaj v Vinales, kjer nas je mama Manzana pričakala z večerjo.. tako, kot jo oni običajno pripravijo za domače, ko imajo r. dan.. seveda je bila tudi torta in to je bilo presenečenje z njihove strani :)

Ko sva že vse lepo pojedli, se je najprej Anna in potem še jz šli stušat, da greva ven.. na kar.. ko sem bila pod tušom, pre Anna v kopalnico in pravi, da je prišel uni naš plesalec in to z roza torto! Njej je šlo ful ful na smeh, ker sem dobila 2 torti in glih kako uro nazaj sem ji razlagala, da kako jz nisem glih od tort :) No, tako sem, pomojem da prvič v življenju dobila 2 troti :) kar niti ni tako slabo :)

Zvečer sva šli še itak plesat, tako da je bil dan popoln ;)

Naslednji dan pa... Anna je dobila eno čudovito idejo in sicer, da gremo počakat Vesna in Alenko, kjer ustavi bus.. namreč tam bo sigurno veliko domačinov, ki bodo poskušali dobit turiste za jih peljat domov v njihove casa particular.. tako smo napisale list z njunimi imeni in se greble oz jz sem se, med domačini :)

Alenka in Vesna sta se prav lepo nasmejali ;) poleg tega pa so se domačinke spraševale in bile začudene, da kaj je zdej to, da zdej že turisti hodijo čakat na turiste in jim kar ni blo jasno, da imam jz svojo hišo v vinalesu :) (mislile so, da sem tako kot one, šla čakat na turiste, da bi jih peljala v svojo casa particular.)

Tako sva se jz pa Anna pozdravle z Alenko in Vesna in šle na bus proti Havani.

Še ena reč iz Vinalesa je el mural de la preistoria

Ful dober dan v Trinidad

Sreda, 11. maj, Trinidad se je začela super. Zjutraj smo malo več pospale in imele zajtrk ob 9h enkrat. Spet puhna miza ma me, ker smo pridne, smo spraznile prou vse.. in kar ne pasa v trebušček, smo si pej naredile paninčke za s sabo ;)

Tako smo malo zabošavale in šle od doma ful pozno.. ura je bla skoraj 11.. imela sem že filing, ku da danes ne bomo neč naredile, ma.. je blo ravno nasprotno. Najprej smo šle na banko, potem na avtobusno postajo in potem šele pešačit proti placu, ki se mu reče punto amarillo (rumena točka). .. kaj je to? Ok, tu na Kubi je tako.. na teh točkah dela človek, ki je oblečen v rumeno barvo (zato se tem točkam tudi tako reče) in on ustavlja avte in vsa ostala vozila, ki imajo modro ali pa oranžno tablico. Namreč to imajo avti različne barve tablic in vsaka ima svoj pomen. Vozilo se je dolžno ustavit. Takrat gre stric v rumenem prašat voznika, kam gre. Takrat potem on na glas pove, kam gre avto ali kamjon..torej.. to je ku eno organizirano štopanje. Plačaš pa 1 kubanski peso temu amarillotu. 1 nacionalni kubanski peso je 1/25 cuc-a, 1 evro je 1,4 cuc. Ta denar ne gre temu stricu, ampak v državno blagajno. On pa dobi plačo 780 nacioanlnih pesotov, kar je tam približno 25 cuc, kar je približno 20 €.

No, do tiste točko smo hodile in hodile in nikakor ni tela prit ta postaja, tko da smo prašale ene fante s kočijami, da kje je.. in oni, da je 20 minut stran.. ja itak... me smo potem vzele kočijo in itak.. vozili smo se 5 minut. Ma ni panike.. smo probale nekaj, kar prej še nismo ;)

S takim kamjonom smo se potem peljale naprej v Isnaga, kjer še popolnoma ohranjem stolp, od koder so v času suženjstva opazovali, kako delajo sužnji in če vse poteka v svojem redu.

Uuu.. ma kako smo me šle na kamjon! :) itak ni nobenih stopnic... halo :) tako da je blo treba plezat in niti ni blo tko težko ;) stopiš na kumo, gor se malo primeš, potem ti kdo, ki je že gori pomaga in je. Za it dol je podobno. Ful si pomagaš eden drugemo, še posebej moški ženskam. Na kamjonu pa.. :) imaš čudovit razgled :) in posebno doživetje, vsaj za nas. Sam pismo... smo ble me ene štručke in skoz neki slikarle.. itak edine ne kubanke gor na kamjoču :) to ni namreč glih tipično za turiste in tega ponavadi ne počnejo.. samo take, kot smo me ;) ma.. jz in ostale ne maramo preveč turistične reči, tako da ;)

Potem pa smo le prispele v Iznago in tudi šle na stolp. Tu, kot sem že prej napisala, so gospodarji opazovali, kako se dela na posestvu. Znamenitosti je vedno kul videt, ma ko pomisliš, kaj se je tam zares dogajalo, te kar malo stisne...

Na poti nazaj iz stolpa smo še v 1.nadstropju pomalcale s paninčki od zajtrka in šle dol.. kjer smo se potem zaklepetale z lokacli.. ženskami... res je tu velika revščina, ampak.. kdo ima več, mi ali oni? Hm.. celo debato smo o tem imele s pupami, pa se kar ne morem zedinit, ali je to, da imaš manj, v bistvu več, al obratno... v glavnem.. tete so me spraševale, če imam kake bonbone za njihovega otroke, če imam milo, šapon za jim podarit.. slišala sem že prej ja, da sprašujejo o tem, ma nisem verjela.. S sabo nisem mela neč tazga, kar bi lahko podarila, razen eno šminko, ki je res bla že prou pri koncu. Tako sem jo pobrala ven, šinjori pokazala in bla je vesela za darilo, pa čeprav je bla že vsa porabljena. Takoj si je namazala ustnice. Potem smo se še hecali, da zdej se more uštimat tako za moža :)   Wa!! Kolk sem vesela, da govorim tudi špansko :)

To je ta teta z mojo šminko in jz ;)

Uuuu, jaz sem zagledala, da ima bližnja hiša guarapo. To je sok, ki ga dobijo s stiskanjem sladkornega trsa. Čisti sok, ma bolj 100% ku tak sok, ga res ne dobiš, in še direkt vidiš, kako ti ga uštima. Stiska pa za vsakega posebej, tko da je vedno prou zares frišen.

Bližal se je čas naše ure regetona, tako da smo šle spet do punto amarillo in čakale smo nekaj časa, ma smo bile dokaj hitro in še komot. Tokrat avto ;) in to kar vse 4 smo se stlačle zadaj. Muzika v avtu je bla super – Tito el bambino.

Tako smo šle najprej se domov malo sfrišat in potem na našo uro plesa :) ob 4h popoldan smo bl ezmenjene s to pupo, Nardge al neki tazka se kliče. Dobili smo se na plazi in potem šli k njej domov. Umaknili so stole in vse nepotrebno, da smo imele plac plesat. Me smo obvezno zaprle vsa okna in vrata, da ja nas ne bi kdo videl.. ma pole smo se tko začele kuhat notri, da smo imeli odprto eno okno.. ma kaki smeh! :) ma, naučili smo se neki osnov regetona in to prou od prave kubanke.

Mo!!! Ma smo imele tudi plesalca tam, ki služi dnar s plesanjem... potem na koncu, ko smo ble že trudne šejkat rit, smo plesali salso in z njim je bil pravi užitek.. ma sej, če tip zna, pol ni panike, pol tudi jz znam ;)

Ta punčka je v bistvu boginja morja, ki je hkrati tudi svetnica.

Vera je mešanica afriške in krščanske vere. Tista skleda spodaj predstavlja morje in na unem krožničku je darovanje za to boginjo.

Vse potne smo tko šle na večerjo in potem pod tuš in se uštimat. Z njima dvema – Nardge in Fredijem (to je njem prijatel, ki nam je tudi pomagal pri plesu) smo se dobili ob 10h zvečer.

Vsi skupaj

Malo smo tam bli in potem smo šli v en diskač, ki je edini taki tu.. v jami.. ja, v jami, kjer je poleg wcjeve (ma ne prou blizu) živo blato.

Ej, to smo šele šejkale :) in se imele SUPER! Ta Kuba je prou v znamenju partija :) ful plešemo in ful se mamo fajn :)

Tako smo potem, ko se je končalo, šle domov, spat.

Življenje v Trinidad

Trinidad, Cuba

Trinidad je kot kraj nekaj posebenga, vsaj meni. Je tipično kolonialno, ampak.. ko greš malo ven, je takoj razlika. No sej.. že v samem mestecu je ful življenja. Vsi so na ulici cel dan. Jejo, pojejo, kupujejo. Nam seveda računajo cuce, njim pesote. Ampak.. tu je povreprečna plača 25 cuc, kar je 20 evrov približno. Ja, 20 evrov. Hard ne.. tako da je malo logično, da nas hočejo odret na vsakem koraku, ker res nimajo veliko.. žvijo namreč zelo zelo skromno.

V Trinidad smo prišle v ponedeljek, 9. maja zvečer enrkat okrog 7 ali 8. Naročile smo si večerjo pri naših hostih, pri gospodu Manuelu. Mooooo.. kaka večerja!!!! Njam njam! Tu na kubi deluje tako, da lahko spiš pri Kubancih doma. To je legalno v primeru, da imajo oni to dovoljenje. Kako to vidiš?? Zunaj na vhodnih vratih imajo razobesen znak – moder na beli podlagi. Oni morejo na mesec plačat eno določeno vsoto državi, ne glede na to, ali imajo koga ali ne. Če želiš, imaš pri njih organizirane tudi obroke. Ponavadi vsi jejo zajtrk, večerjo pa kukr kdo. No..me smo ta bot jedle skoz večerjo »doma« in nam prou da ni blo žal. Sicer je pa fajn, da kaj kupiš tudi na ulici, saj s tem pomagaš ljudem preživet.

V glavnem na ponedeljek smo potem takoj po tem, ko smo se najedle mangota in večerje, šle spat.

Preden grem naprej, morem povedat, kako je zgledala ta hiša od Manuela. Enostavno čudovita. Notrije imela ful ful staro pohištvo in na sredini vrt! Rastilne, mango, mizice, amake... ma kaj češ še več? Sam.. ha :) ni tako izi imet mango, ker vsake tolko kak pade dol in če si predstavljate mangote, kako so lahko veliki.. hm.. te prou ustraši, ko zaslišiš, da ima en za past :)  mmmm... in še sosedov mango je gledal glih en pikič na vrt naših gostiteljev :) to drevo je melo manjše in vsakič, ko so padli, smo jih šli pobirat in smo jih pojedle.. mango eaters :)

V torek zjutraj smo se odpravle na plažo Ancon. Lušna plaža.. hm.. zgleda, da jz nisem neč slikala.. mhm.. ma ben.. med počivanjem smo si vse priboščile kokos ;)

Ko smo prišle nazaj v Trinidad z busičom, smo najprej šle pogledat za sladoled – zaprto! Uffa...ma.. ker smo na kubi, je blo treba it kupit flašo, da smo lahko uštimale kubalibre. ;) In ker smo imele cel plan za it ven in plesat, smo se lepo uštimale.. seveda na način, ki nam ga je dopuščal izbor cunj v ruzaku :)

Po tem, ko smo popile naš aperitivček, smo šle pogledat, kaj dogaja v centru. In itak ples ples ples :) In jz sem mela to srečo.. ma sej jo vedno mam, da me zagrabi za plesat salso vedno kdo, ki tolk obvlada, da me lahko vrti okoli, ne da bi jz kej preveč jo znala plesat. Tako sem plesala z enim, ka je prou učitelj :) ma bujš ku tko! :)   Ta cajt, ko sem se jz vrtela tam na plesišču, so se moje pupe menle z eno šjoro o plese in tko smo se zmenle, da bom naslednji dan imele plesne vaje! REGETON!

Let na Kubo in zadnji trenutki v Kostariki

Evo.. sem na letališču in moj let ima zamudo.. imam za letet na Kubo v La Havano.

Kostarika.. skoraj ne mogoče bi bilo, da bi to deželo zapustila brez globokega vzdiha. Ampak.. ta bot sem prepričana, da se res hitro spet vrnem nazaj. Tokrat pa res.. in če ne druzga morem prit nazaj že samo zato, da boste meli kam prit na dopust pozimi ne ;) Je tko :)

Pa da zčnem tam, kjer sem zadnjič končala.. Po Cahuiti sem prišla v San Jose, se namestila, pisala blog in naslednje jutro šla na vse zgodaj na sprehodič.. razlog.. hm.. ja, da bi najdla ene jeans kratke hlače.. ma take, ku sem jih pustila doma.. ma ker je bla nedelja, so se trgovine odpirale kasneje.. ma vse glih sem pa šla do mojih dilerjev sadja in tako nakupla 7 mangotov ;) Ha! Zgleda, da jz brez mangota v teh državah ne gre :)   Kupla sem si tudi olje, faktor zaščita 4 ;) torej = 0.. sam tu sonce drugače boža in popravici povedano, mi je hujše sonce doma, kot pa tu v tropih. S tem oljem bom vsej bolj temna daj.. da ne bom ku fantazma (duhec).. sej bom dala zraven sliko, ko sem slikana z 2 prijatloma, ki živita v Kostariki.. Še sama sem se sama sebi čudla, da sem tko bela.

Iz hostla sem potem šla spet na bus proti Guanacaste v Potrero.. in.. ma ta šofer ta bot je bil pej kontra od unega zadnjič. Ta se je mogu fulkrat ustavit na poti, da je šel kadit in tam, kjer naj bi se tam enih 20 minut ustavli za kosilo, smo se samo okrog 5 minut.. ma glih za it lulat in za si kupit za jest za nest na bus.. in potem.. na cilj smo prišli 45 minut prej. Hard! Iz ene skrajnosti v drugo :)

Tako sem prišla spet v Potrero sredi dneva v nedeljo in.. glej ga zlomka.. je bla muzika zvečer in smo plesali :) Ma če Kostarika ni pura vida, pol ne vem, kej je lahko pura vida!

Da ne bom šla preveč v detalje, bom povedala samo še malo o včeraj.. najprej sem šla kupit karto za bus za ponoči, za prist na letališče.. in itak so imeli kosilo, tko da sem šla na štop v Brasilito kupit en pareo za Anno.. in potem spet štop nazaj in koga srečam.. Jefrina :) Tako sva en del poti hodila skupaj in šla po plaži do ene »gostilnce« in potem na katamaran, kjer on dela. Tip večinoma živi tam z enim spičkom. :) Ful lušn :)   neki smo se celo menili, da bodo mogoče naslednjo sezono rabli še eno osebo za delat ture.. nekdo, ki bi bil z gosti, ki bi jim dajal za jest in ki bi skuhal kosilo za goste. Hm... Meni to zelo zelo diši :) .. bomo vidli ;)

Potem mi je dal en raid do polovice plaže, drugo polovico do Las Brisas pa sem prehodila in šla spet pogledat za kupit karto za bus.. in.. SHIT! Karte razprodane! ... In zdej? .. ja, če sem zdej na letališču, ko to pišem, pomeni, da mi je nekako uspelo ne :)   Ker smo tu, lahko pač kar greš na bus, rečeš šoferju, da imaš letalo in da če ne bo placa, da če lahko stojiš.. in itak je vse šlo lepo skozi ;)   In celo sedela sem celo pot ;)   .. Ampak.. bus se je pokvarjal vedno bolj pogosto.. puščal je tisti škaf, kjer je voda noter, da hladi motor.. mhm.. jz sem se že vidla, kako štopam do letališča.. ma vse se je lepo izšlo kljub večkratnim postankom.. ;)

Zadnje 2 dni v Potrerotu sta bla ful lepa.. med mojim pohajkovanjem, štopanjem, pogovori o možnem delu, plaža, tudi hiša z bazenom s pogledom na morje.. in sončni zahod.. WAW! Nimam besed.. v podrobnosti pa se ne bom spuščala ;)

Kuba

Intenret na Kubi skoraj da ne obstaja, zato tudi mojih objav ni bilo.. pridejo v teh dneh ;) Imam jaz vse že pripravljano ;)
Bom objavljala sproti na 1 ali 2 dni iz Kube, da ne bo preveč na enkrat za en post ;)

Se čitamo ;)
Ana

Še en pikič...

Še malo in bom na Kubi.. ne vem, kako je tam z dostopm na net.. tako da ne vem, kako bom kaj objavljala.. ampak pridejo pa naknadno objave ;) bomo  vidli, kaj se da naredit ;)