Doma

Pa sem se le spravila ponovno kaj napisat. E ja.. ko sem pa vajena pisati, samo takrat, ko me ni doma.. ma ben, sej tudi tu dogaja. :) Še posebej letos.. hm.. no, od kar sem prišla nazaj domov.. to je konec julija.
Skoraj vsak vikend sem na obali. Kak dan je bila barka, kak bandima (beri pobiranje grozdja), potem par žurov za rojstni dan, masaže, plesi,... Med tednom pa... Služba rečejo.. in ja, ponovno sem imela srečo in dobila delo zelo kmalu po tem, ko sem prišla nazaj. Še dobro.. Dobila sem ravno tako delo, kot sem si želela.. glede šolstva.. Podaljšano bivanje..Eeee.. to je milina. Otroke lahko spoznaš in se jim posvetiš, pa ustvarjaš lahko tudi. Skratka.. meni pisano na kožo. Poleg tega, da mi je kul in da se imam lepo v službi, mi ostaja kar nekaj časa zase. Tako sem se naučila "par" novih prijemov pri masaži in malce napredovala pri manikuri in pedikuri. .. In... neverjetno toda resnično.. vedno imam posrpavljeno po stanovanju :) In celo rože sem sadila :) .. E.. ta potovanja mi niso dala samo širšega pogleda na svet, znanje jezikov, zgodovine, geografije, veliko poznastev.. ampak, so me na svoj način umirila in naštelala.. Nekako sem, vsaj sedaj, našla notranji mir.. Pura Vida.
Pa tudi.. avgusta se mi je skoraj "mešalo", ker nisem vedela, kaj naj. Naj grem kar nazaj v Kostariko takoj? Naj gremnajprej v NYc, Miami.. Kam naj grem? Naj ostanem doma? .. Ma.. začela sem malo bolj poslušati sebe, kar res želim in.. že celo zadnje potovanje sem želela it domov.. Kot da bi čutila, da se bo nekaj zgodilo in.. 4.7., ko sem bila z Dani, Sebo in Markotom v Huricanu (Arizona), dobim sms od tatu.. "Pokliči, ko lahko."  ..  Kar stisnilo me je.. in poklicala sem.. oglasila se je mama in mi povedala, da je nona šla... Potem sem govorila čez čas še s tatom.... Kak občutek... ko se zaveš, da nikoli več ne boš videl osebe, ki ti ful pomeni in na katero si bil ful navezan... Pa še kamenček sem imela za njo iz Monument Valley....Nona je šla...   Še vedno ne morem ravnodušno pisati o tem.. solzic ne morem zadrževat... Še sedaj mi ni jasno, da je telesno ni več... Zakaj pišem o tem? Ker... ta dogodek me je nekako priklenil na Slovenijo. .. No, priklenil ni pravi izraz.. ampak mi je dalo mislit.. da.. ne glede na to, kje si... je lepo tam, kjer je večina ljudi, ki jih imaš rad in ki tebe imajo radi. In... Zato sem se tudi odločila, da ostanem in da ne spet "pobegnem" tja na uno stran... In.. mi ni žal. Tu mi je lepo. Videvam svoje starše in tiste prijatelje, ki mi veliko pomenijo. Tiste prave.. Res.. Počutim se srečno in da imam srečo, da jih imam kar nekaj tistih res dobrih okrog sebe.. no, nekateri so izven Slovenije... ampak... Tako sem se odločila, da ostanem in.. Imam se lepo :)
No, avgusta sem poleg tega, da nisem vedla, kam it ali ostati tu, tudi težila, da kako tu nič ne dogaja.. no.. itak, če pa primerjam Novo Gorico z NY :) hahahah :) Tako sem se odločila, da ne bom več primerjala dogajanja iz NY, South Beach, Kostarike in da bom tu poskusila najti tisto, kar mi je fajn. Torej.. Začela sem teči in zdej se lahko pohvalim, da tečem po 12 km 3-krat tedensko. Potem... Že kar nekaj krat sem bila na Latino večerih.. kdaj v Ljubljani, kdaj v Kopru in je prav fajn in ko plešem po tistih ritmih, se počutim v latino svetu, doma. Le mogoče hip hop sceno pogrešam.. ma tudi to bomo našli oz se je že našlo.. :)  Tako da.. misija "dogaja tudi v Slo" je v teku in presenetljivo,... tudi tu dogaja :)

Pred mano so novi cilji, novi izzivi. AKCIJA!!! :)
in... se bom potrudila, da bom tudi sem kaj več pisala ;)