Sanjalo se mi je, da sem bila v nebesih...

.. potem sem se zjutraj zbudila, šla ven iz hiške iz bambusa s streho iz palminih listov in ugotovila, da sem res bila tam.. nebesa na morju... San Blas v predelu, kjer bivajo domorodci Kuna Yala.

Iz Paname smo se peljali proti tem področju, ki se mu reče Kuna Yala in se peljali z đipom, ker.. ja, če bi videli cesto, bi bilo vsem jasno.. oz, ni treba, da je đip, dovolj je 4x4 višji avto - zakaj višji?? ker se enrkat pelješ čez reko. Namreč most ni zgrajen - je v gradnji.. in upam, da dela potekajpo bolj hitro kot pa na naših avtocestah - primer. rebernice..

Po enih 2 urcah vožnje smo šrišli do "pristanišča". Glej sliko spodaj. Ma morem prou povedat, da mi je bilo prav všeč, tako po starem. Fantje so kosili travo z mačeto.. ja no.. zakaj bi rabli kosilnico, če ni treba.

Naložili smo vse v barkico, ruzake in vs so dali v najlon, da se ne bi kaj premočilo. Peljali smo se mimo otoka in kar zavijali na to otok, z imenom Cari. Na tem otoku je skupnost in... vse polno smeti in nikjer ni videt palm in plaže..

Joj, sem se ustrašla, da je to naš otok, kjer bomo spali... grh.... No ben, bi vidla, kako obi živijo, ma mi prou da ni dišala tista plastika vse povsod in.. kje je plaža!!! Malo sem se opogumila in vprašala, zakaj smo tu parkirali barko in stric mi je rekel, da samo zato, da je en šel nekaj iskat. O, sem se oddahnila, ko mi je postalo jasno, da to ne bo moj dom za nekaj dni.

Vozili smo se kake pol urce in tam nekej je bilo videti delfinčka, kako skače iz vode.. To pa je dobrodošlica!!! čudovite barve morja, neba, otočki in delfin!! Ma kej češ še več? Zajtrk? .. no, tudi to smo dobili, ko smo prišli na otok. (iz Paname smo štartali ob 5.30 nekako in tako prišli okoli 9.30 na otoček)

In.. že se je bližal pogled na Naranjo Chico (mala pomaranča) :) oooo, kolk je lepo!!! Evo nekaj slikc iz pomarančke ;)

v teh hiškah oni živijo.. pa ta travca je taka drugačna.. nekam gosta in trda, kot tepih.. ampak prav super za hodit. na takem otoku res ne rabiš kakih japonk al kej druzga za na noge ;)

tu pa je bila naša plaža, ker so pač naše hiške geldale v to smer. ta plaža gleda proti jugu nekako in prav lepo je gledati sončni vzhod.. kako sonce vzhaja iz morja za otočki s palmami.

Tisti na sredini je en izmed Kuna. Ime mu je Audri Yala in je nacionalni pevec.. tradiconalna muzika.. če koga zanima, kako zgleda, mu dam my space. Ja.. ti ljudje živijo na teh otokih, kjer ni nanka vode, niti elektrike (leketriko ustvarjajo z generatorjem ali pa s sončnimi celicami, sladko vodo za se umivat pa tako, da nekje na sredi otoka skopajo luknjo, in morje se do tam v mivki sfiltrira in evo ti sladko vodo za tuš). Ampak res.. ti imajo facebook, myspace, email.. no.. ok.. ampak, da iamjo facebook.. mi kar ni štimalo :)

Pod tisto rdečo strehico sta 2 mizi in klopi, kjer smo imeli vse obroke. Fajn ne :)

to je skoraj tam, kjer sem plavala.. prejšnja slika

tuš in wc

O.. ta leva hiška je moja in od Judy. Najin dom za 4 dni. Fajn ne.. bambus za zid, palmini (ma sej ne vem, kako sklanjat to palmo) listi za streho, mivka na tleh :) in ponavadi pes pod postlo ponoči. Čombo :) Prednost bambusovih sten - zračnost ;)

in tako je izgeldalo znotraj.. moja postla je tista na levi

Potem smo se odpravili na bližnji otok s skupnostjo. In videli, kako zares živijo. Še isti dan smo šli zvečer, kar turisti običajno ne počnejo, ker jim to ni dovoljenjo. Lahko prideš na otok samo, če te pripeljejo domačini kot svoje prijatelje. In takra, zvečer, oni šele zaživijo. Čez dan so ženske oblečene, običjano v tradiconalnih oblekah, zvečer pa so vse v modrcih zuni :)

Kar imam v rokah je tipična njihova bluza z všito molo. Mola je ročno delo, ki jo delajo vse ženske Kuna. Na koncu sva se z Judy tudi naučili, kako se mola dela, mapak.. ej, to je enega dela!! Jaz bi to primerjala z našim kleklanjem. Ženske se ne pustijo slikat.. itak, sicer bi vsi turisti vprek sliakrili. Ona se je z mano slikala, ker sem kupila tisto bluzo (za suvenir). Sicer pa jih moraš plačati 1 dolar, da se slikajo. S tem so želeli omejiti to slikarjenje vse vprek. Še ena tipična reč za ženske Kuna so okraski na rokah in nogah. Ta teta ima sicer malo.. ponavadi imajo ženske na nogah od gležnjev do kolen in na rokah od zapestja do komolca tiste reči tam.. "zapestnice" iz balkic in iz tipičnih kuna vzorcih s pomenom. Te zapestnice naj bi držale po eno leto. In ko jih delajo, jih delajo po 5 dni.. aa.. in to morejo malo stisnit, da lepo stoji in da ne vse pade dolin da se ne odmolira. Mene je že moja mala zapestnica na gležnju malo tiščala na momente.. si pa ne predstavljam, kako zgelda imet skoraj cele noge in roke v teh rečeh.. Ben, verjetno imajo rek.. najprej lepota in potem prektičnost. :)

na pomolu.. nisem štekala, kaj točno so se igrali.. bil je kot neki pepček in tisti, ki je izgubil, je moral skočit v morje.. al neki iskat al ne vem kaj.. tu je očitno videt, kdo je pravkar bil v vodi :)

Ko so nas videli, da hodimo po ulici, so ženske začele obešati na zunanje stene hišk vse, kar so imele za prodat..vse mole, srajčke.. vse.. Sicer to ni tako razobešeno..

Tu sem se dilala za ceno bluze in hrkati spraševala Audrija, kolikšan je realna cena..

Vmes, ko smo bili na otoku mala pomarančka, smo šli tudi na 2 izleta - še na nekaj drugih otokov: otok zvezd, otok pelikana in otok psa. Hm.. ta s psom mi ni jasna, ma ben.. in.. ta pri tem psu imajo zraven eno potopljeno ladjo in.. oh oh oh oh la!! za se potaplat je pravi raj! Maska - obvezna oprema!! Barvane ribice, korale, spužve.. ČUDOVITO!! potem pa še to.. ko pogledaš iz vode imaš takle razgled, kot je na spodnji sliki.

Ko sem kdaj videla tv na kaki dokumentarni oddaji take kraje, se mi je zdelo, da je to tako daleč, kot da moreš it tja z raketo.. tako nemogoče se mi zdelo, da bi lahko kdaj kaj takega videla.. In.. sedaj sem tudi jaz del tega.. :)

In končno je šlo mlao tistega špeha, pridobljenega v zda, proč!!! :)

O.. en dan smo bili naveličani od hrane. Namreč ko greš na en izmed otokov v San Blasu, ješ riž in ribe.. no, mi smo jedli riž in tuno iz konzerve ali pa cvrte klobase.. Kar neki.. in zjutraj vedno jajcei n krekerji. In en dan se je naši skupnosti pridružil turist Oli, ki je malo bolje kot domačini, znal lovit ribe. V bistvu so uni naši domačini bili bolj lene sorte in brez kakega filinga za kuhat :) Oli je kar večino ulovil.. kar so pa oni potem naredili.. vsaj je dobil le košček ribe in eno glavo ribe.. za dekoracijo? bu, ne vem.. v glavnem, rib je bilo zadosti, da bi vsak dobil eno celo.. ma ja, oni so pol ta boljše kose pustili za nest tja familji, ki živi tam na unem otoku, kjer je njihova skupnost..

to je tudi bila ena izmed večerij..

Zaden dan je Oli ulovil ribe prav zame in za Judy, ker sva se tako pritoževali, da ne moremo več jest rajža (riž) s cvrto klobaso.. skratka, skoraj vse je bilo cvrto :-\ In kaj so uni tam smotkoti naredili.. spekli ribe in jih pojedli.. Mislim!? Ben.. kej češ.. taki pač so. Ma če ne, razen tega, so bili prav fajn in smo dobile vse, akr smo prašale, vključno z izletom na otok, ko turistom običajno ni dovoljeno, pa tudi "učno uro" o izdelavi mole.

Evo, tu sva jaz, Judy in Ana, ki nam kaže, kako se dela mola.

To je pri Ani doma. To mi je delala "zapestnico" za na gleženj. Tako zgleda njihova hiša.. spijo v teh makah (ka ne vem, kako se reče po naše).. mreža? Na tleh je mivka.. ampak.. imajo TV ;) Cunje pa visijo iz stropa.

Tako na kratko o otočku Naranjo Chico (prebere se naranho čiko) in bližnji okolici ;) .. A koga mara, da bi šel od blizu pogledat te otočke??? :)

Panama City

Pisat za nazaj je vedno problem. Sedaj sem v Costa Rici, ampak.. se bom potrudila in danes napisala za Panama City, jutri pa za San Blas. Tako nekako.. ko sem takrat pisala za na blog, je poleg mene sedel en američan. Bogi tip.. med tem, ko je jedel hamburger, je nekdo prišelza njim, odprl ruzak in pobral ven vse vredno. kartice, denar, dokumente.. v Panami je bil brez ničesar. Takrat sem mu dala za net in potem sva z Jody (zdej vem, kako se napiše.. končno..) na večerjo - čez cesto. Tam sva se začeli pogovarjat, da kako nama bi se mi2 počutili, če bi se to nama zgodilo.. in takrat je vsaka dala 5 doalrjev in tako sem mu nesla 10 dolarjev. Bil je ful vesel.. No upam, da je kaj uredil. To je bilo na petek zvečer in američka ambasada je bila zaprta do ponedeljka.. niti ni bilo možnosti klica v sili.. kar neki.. bogi američan.

Potem pa sva naslednji dan šli do znamenitega kanala. Panamski prekop, kanal.. kakorkoli. Prišli sva tja in čakali na barko.. najprej je prišla mimo neka mala reč od 20 m.. sva bili skoraj razočarani, da kaj bo samo taka mala reč in potem.. brom!!! velike barke.. tako da sva, ko sva bili tam videli 5 bark in potem, ko sva se peljali stran z busom, sva videli, kako sva se peljali skozi (vzporedno.. namreč imajo po 2 kanala) 2 veliki križarki! Ful lepo za videt!

To so ta zadnja vrata, ki peljejo proti tihemu oceanu. Barkica je prihajala od daleč in tako so se vrata odpirala, da bi jo lahko sprejla v to "banjo" 

In evo malo večjo barko z barkico spredaj in seveda z mano, da bo dokazno gradivo, da sem občudovala to čudo kanala. A, glih tako za zanimivost... namreč, gradijo večji kanal tam zadaj, ki naj bi bil končan leta 2012 al 2014, se ne spomnem..

Ker nam je z Jody všeč jest, smo jedle kar na "cesti". Lahko bi bilo nevarno zaradi higiene, ma nobena od naju ni dobila kake driskalice ali kaj podobnega.. vsaj znakov še ni zaernkat. 

Ta teta ma dobra ta nabodala in samo za $ 0.60

Tako nekako zgelda življenje na učici, kjer je ulica dokaj lepo zrihtana.. sicer je videti tudi veliko revščine.. bloki, ki se skoraj da sesuvajo, ampak tam je ponavadi bolj nevarno se sprehajat in pobirat ven fotaparat, zato nimam takih koncev mesta na sliki.. pač so v mojih mislih za spomin :)

Na ulici se prodaja vse živo. Pripravljena hrana, platane, sadje, dela se manikuro in pedikuro kar tam (ženske imajo cele salono zunaj, seveda vse tako po domače). Z Judy sva najprej mislili it si naredit manikuro in pedikuro, ker itak stane ala 5 dolarjev, ma sva se premislili.. ker, verjetno glih ne razkužujejo pilic in škarijc..t ako da sva se tega raje vzdržali in denar šli zapravljat za cunje in japonke, sandale.. namreč.. Panama je FUL poceni in če bi rad kdo šel na potovanje v eno lepo državo in zraven še šoping, je ta  država ta prava ;)

to so pa tipični avtobusi.. bivši ameriški school bus. Kar ni dobro več za zda (in verejtno tudi za druge države) , se proda v te države. Ne vem, če bi lahko rekla države 3. sveta, države v razvoju.. V glavnem, oni si buse okrasijo s grafiti od zunaj in seveda tudi n otri. Vse je lepo :)  V enem busu, ki ga je vozil en mlad, je bila muzika na puhno paro, notri so utripale lučke. Z Judy sva rekle, da drugič gremo ven na birco na avtobus :) Pa še to.. na busu sta vedno 2, ki sta "zaposlena". En vozi in ta drugi kliče folk na bus. 

Tako pa zgleda "amerikanizaro" mesto Panama. Kar neki.. V bistvu ne vem, če je kateri od teh nebotičnikov sploh končan.. vse se neki gradi in če dobro pogledate, je videt, da je večina nebotičnikov še v skeletu.

Še eno dejstvo glede folka iz Paname.. nimajo pojma, kako se bere zemljevid. Ko sva se j Jody en pikič zgubili in to zato, ker v Lonely planetu je napaka gelde naslova enega hostla!!! sva spraševali ene fante (šoferje, vratarje.. ma vse po vrsti, tudi ženske.. vse!!) z mapo v roki (lonely planet), da kje smo in kam moremo it, da pridemo na tisti naslov.. Joj, folk niti ni vedel, v kateri smeri je center! Joj! Torej, predlog.. niti ne spraševat folka na okoli, kam je treba it.. Najbolje je prašat kar taksista.

O ja.. joj, kolk so naju odrli za birco ej! Samo zato, ekr sva turistki in naredili sva napako. Nisva v naprej prašali, koliko stane in na koncu je prišel račun 13 dolarjev za 2 birci!!! AAAA!!!! FUCK!!! in kaj češ.. nimaš kej, ko je enkrat na računu nimaš kej.. nekaj smo se tam prerekali, ampak teta ni tela pokazat liste s cenami in na računu je pisalo 13 dolarjev! UFF!!! Ben.. potem sva ugotovili, da nisva na pravem koncu (napaka iz lonely planeta) in potem na koncu, ko noben od ljudi ni vedel, kje smo.. noben ni znal pvoedat za ziher, v kateri smeri je center (joj groza!.. folk se zgubi še v svojem lastnem mestu) sva šli vprašat taksista in on nam je razložil, da niti ni tako blizu, kot sva mi2 mislili, pa še mračilo se je.. rekli sva, da nimava denarja za taksi, ker naju so odrli za biro. Ker nama ni verjel, da sva plačali 13 dolarjev, sem mu pokazala račun in takrat je rekel, da nas pelje zastonj. O, kolk je bilo lepo, da tudi tam obstajajo ljudje, ki ne odrejo turista prav za vsako stvar. 

Drugače pa je cela Panama polna domorodcev in Kuna Yala imajo prav svojo "državo" ali bolj regijo, bi rekla. Slike in pripovedi o Kuna Yala področju, prideju mogoče jutri, vključno s slikami seveda ;)

Boquete in Panama City

to smo jaz, Kris in Yodi

Boquete se je izkazal kot zzelo lusn kraj. Zgleda tako, kot bi bil doma v hribih, v kaki trenti. Tako da, se mi je zdelo, da sem sla na izlet v nase hribe. PRav tak filing je imel Cris, edini fant druscine, ki je doma iz Svice.

To smo vec ali manj hodili in ker smo bili tako pridni za hodit, smo si zvecer enrkat prisluzili izlet - termalni vrelci :) jej :) vodic je vsakemu prinesel birco, tko da smo se lahko ofrisali med tem, ko smo bili tam lepo. Okrog teh termalnih vrelcev je zivo blato in si moral pazit, kje si hodil, da ne bi slucajno tam ostal.

Tja smo prisli ze podnevi in najprej sli v reku - mrzla in potem v gorko vodo.. oooo... kar 3 od teh "luz" imajo in se ena z blatom za se mazat. O ja, to je blo fajn za kozo.

Potem pa smo se odlocili, oz sva se s cimrom, da gremo na el Sendero del Quetzal. enih 12km dolga tura.. aaa... ma ful lepo.. btw, quetzal je vrsta ptica, zelo posebna... ma jaz ga nisem videla.

to je na vrhu in na enem zacetku poti quetzal.

rozice ob quetzalu

ja, to sliko sem mogla tko bolj na sverc slikat, ker ne mores glih folk slikat kar tako.. v bistvu sem tela slkikat zenske, ki sedijo.. tiste 3. So v oblekah tipicne za njih, za domorodce iz podrocja, kjer je kraj David (blizu Boquete). Ne vem, kako se klice to pleme.. domorodcev je tu kar precej in kar ohranjajo svojo kulturo, predvsem se pa drzijo svojih ljudi.

to pa je ze glavna avtobusna psotaja v Panama City


Poleg mene sedi american, ki so mu vse ukradli iz ruzaka.. vse dokumente, kartice, denar..
jaz bom ostal apozitivna.

Jutri pa na ogled kanala.. aja, tu sem z Yodi. (vsaj mislim, da se tako napise.. jo morem prou prasat .. verjetno je Judi.. bu..

Lep vikend vsem ;)

Bocas del Draga in La playa de las estrellas

ko sem bila na busu, sem srecala tista 2 italijana, par iz severa italije, ki sem ju spoznala na turu uni dan .. evo slike..


na ta prvi sliki smo malo premikali zvezdice, na tej pa prav nic.. ja ja, tako blizu so in toliko jih je.. na koralcah pa so une zvezdice s tenkimi kraki in jih je miljon.

Se kar Bocas del Toro

O la, ma ku fajn, da imam kej pisat.
Vceraj sem sla na izlet z barko. Tam so nekje delfincki in oni zlo zlo radi plavajo in skakajo za barko, ka dela valove. In ful so skakali ma meni ni uspelo jih ulovit, tko da imam same hrbtne plavuti na slikah :-/ Ta je se najboljsja.. ja vem.. lahko bi bilo boljse.. Ben, pej drugic ;) sej vazno, da jih imam jaz v mislih.


Za delfincki smo sli snsorklat na koralni greben. Oj oj oj, kolk so lepe koralce tukaj!!! Pa spuzvew!!! Vseh barv in oblik!!! Korale so tudi vecih barv.. joj, cudovito!!!

In potem smo imeli pavzo za kosilo, ki sem jo jaz takole izkoristila.

NAto pa na plazo, ki se ji rece Red frog beach. Tako ime ima zaradi zabic. Ma da ne bo kdo mislil, da se te rdece male lepoticke pecejo na mivki.. te so lepo notri v mocvirjih.

U ja, da ne pozabim.. vmes na morju je ful otockov in tudi takih iz mangrovij. Potem imas tudi res mini otocke s temi drevesi.. prav lepo za videt. Nekako sem ze navajenah takih pogledov :)

V resnici sem bolj suha ;)

Sonce se je skrilo... ce ne bi slika bila boljsa.. to je na red frog b. In tu sem zacela malo vec govort z enim parom iz Italije, ki je bil na istem izletu kot jaz. Ona2 sta ze kar nekaj casa to v Panami, tako da sta mi malo pvoedala, kako in kaj.

In danes sem se odlocila, da najamem kolo. Nastimala sem si sadje in zelenjavco za s sabo v plastik fantastik posode od kitajcev, ki itak puscajo.. itak.. ma zakaj majo oni vedno tko skart robo vedno in to povsod??!!

Ben, najela sem kolo in tip, ki je oddajal kolesa, mi je razlozil, kako pridem do plaze Bluf. Jaz se lepo odpravim po navodilih in od dalec se mi je zdelo, da vidim pravo cesto. Bolj kot sem prihajala blizu te ceste, bolj se mi je dozdevala ogromna in nekako avtocesta.. malo mi je bilo cudno, da kaj oni rabijo avtocesto, ce se v glavnem mestu lahko hodim pes po sredi ceste.. In pridem na to cesto in kaj vidim, da je to pristajalna steza za avione.. ha ha :) no ben, ze ka sem bal tam in ker se se nikoli nisem peljala s kolesom po pristajalni stezi, sem se peljala po celi ;)



Tak je pogled iz konca ali zacetka, odvisno, kako si clovek vzame, pristajalne steze... Zgleda, da me te mangrovice proav fascinirajo a :) Ce kdo ne ve, kako mangrovija zgleda, je ima tu.. tu je ena taka mini, se mickina in ne polnoletna ;)

O ja, na drugem koncu piste (torej na eni strani je morje) je igrisce za basball.. kolk je to smesno.. mislim.. bi mogli videt.. in na tej pisti vsak dan pristajajo avioni.. dobro ne kaki boingi 737 (kej sem rpav napisala?? da ni slucajno 373??) :) Skratka, meni je blo smesno no.. pa hise.. Na momente mi prou da ni jasno, kako lahko sploh stojijo skupaj.. No, ampak.. v zivljenju je kaj drugega bolj vredno kot pa lepa hisa za jo kazat sosedom ;)

Po tem, s to pisto, se nekako peljem v smeri proiti tisti plazi Bluf in kam pridem.. na zacetno tocko. Uff.. Ben, zamenjam kolo, ker je pedal trokiral in dobim se slabse kolo :-/ uffa.. potem spet prasam unga fanta, kako da pridem do tiste plae in bolj ku mi je razlagal, bolj se mi je obracal moj zemljevid.. in na koncu je poklical enga prjatla, da mu je varval kolesa in je sel z mano en kos poti. Tako da nisem spet falila in sla pod avione :) Itak sme mu ze vmes rekla,d a to kolo ni komot.. in ptoem na koncu sem dobila njegovega osebnega, ki je blo res bolj fajn. Potem pa naprej do plaze..

Sej vem, ni nic posebnega kot slika, ma meni je ok.

To je pa ze vse ta plaza Bluf. KEr sem sla na ekskurzijo ob 12h, je kar pripekalo in sem se zato ogrnila z mojim super pareotom iz Costa Rice. Sedaj imam odtis od ure na zapestju.. kolko je zgalo sonce!!!
Ko sem kolesarila nazaj se mi je nekako dozdevalo, da se guma prazni.. uffa.. no ben, do cilja sem prisla in dobila povabilo za zvecer za it ven, ma ker se mi ne da in... aja, vceraj sem debatirala z enim starejsim stricem (lahko bi bil moj nono). Cele debate od Paname in potovanj. po celi debati v parku me je povabil cez cesto v en bar na caj.. Ja, caj!! Sej tisti, ki me poznate, veste, kolk je meni vsec cajcek.. tako je bla debata se naprej.. in danes, ce se mi da, grem spet z njim na caj in na debato. Ma na momente se mi bolj da na take bolj umirjene debate o svetu, ku pa it z unim, ka vem, da sem mu vsec.. Tako da raje nono kot pa sodobnik s kakim letom manj, bi jaz rekla.


.. vse slike, na katerih sem jaz gor, so stila "pritisni in teci" :) .. ma sej se kar uspejo ne :)