Ko cakas na let, imas neskoncno casa za pisanje...

O laa. Končno. Kako lep oblutek je, da se mi nikamor ne mudi in da me nihče ne čaka,
sploh pa, da nimam celega seznama pred sabo, kaj morem naredit, kaj kupit itd... Kje sem?
Trenutno na letališču Heathrow (London). Ura je 11.50, tu sem že nekaj časa in.. moj let je
šele ob 15.30. Wa! Najprej mi je težilo, da bo tolko lufta med leti, ma zdej mi prav paše. ..
Mhm.. že par dni se mi neki mašijo uhca, ma tko, kot so se mi danes.. pismo, sem tu v nekem
ogromnem prostoru, kjer je N (beri neskončno) ljudi in.. ma jz ne slišim nič. Kot bi imela
čepe v ušesih.. samo nekam vse šumi in tko nekako »wa bla bla wa« je slišat. Ma, bo že šlo
mimo.

Ah.. vem, že dolgo časa nisem pisala in vsakič, ko kaj napišem sem, rečem, da bom bolj
pogosto pisala... Ja vem.. to se ne zgodi, ampak.. Mi res ne znese... ko se dam v »blogovsko«
pozo (fotelj v sobi in noge v luft), zakinkam. Ne rata.. ja, se bom mogla malo bolj časovno
zorganizirat ali pa je enostavno samo to, da dan ima tudi zame samo 24 ur. .. ben daj, da
ne bom cele dizertacije spet napisala za uvod v post, bom kar začela z drugo temo. Ja, kaj
drugega kot SALSA. Kot že večkrat omenjeno, mi dogaja na polno. Žurka tu, žurka tam, tako
da v enem tedno umam za seboj kar nekaj preplesanih in prešejkanih ur in še nikoli mi ni blo
tko fajn. Mislim, da mi je še boljše, kot pa bit v Miamiju :)

ja ja.. celo v Novi Gorici sem plesala ;)

In... ker ne smem zamudit preveč plesov, sem se prejšnji petek odpravila v Lj, kam drugam
kot na salso v sem-a. Zračunala sem, kdaj naj štartam, da pridem ravno za prav na ples in...
Huston, we have a problem! Ja.. še dobro da ni bilo z mano kaj narobe.. namreč, pred nami
na avtocesti je gorel kamion in.. Ana je zato stala v koloni 3 ure. E ja, 3 ure. Ma kaj čmo..
je že blo tko namenjeno ne, kaj naj rečem druzga. Ma.. tisti, ki me dobro poznate, veste, da
imam v torbici vsaj 2 pol literski flaši, ko grem kam.. in .. ja, jz sem to pila in.. hm.. 3 ure
je dolga doba, če piješ ku špunja. Tako da... tema, neskončna kolona avtov pred mano, za
mano, ob moji desni sami kamjoni, na leti pa avti na nasproti vozečem pasu.. Joj! Kam lulat?!
Ja.. en cajt sem še neki ustrajala, kao, da sej bomo hmali iz kolone.. potem pa.. pogledam
naprej in nič nisem videla, kaj dogaja pred avtom za mano, prav tako ne, kaj dogaja za mano..
Tako da sem sklepala, da če se jaz dam pred mojim saxotom (avto pred mano je bil 2 m pred
mano), da seno strani kamion z odprto šipo.. ma še dobro, da je bil malo bolj naprej in ne
s tisto odprto šipo glih tam, kjer sem jaz čepela.. in.. jah kaj.. počep, hlače dol in pišššššš...
Ma ni telo bit konca!!!! Bolj kot hočeš naredit na hitro, bolj teče in teče in teče in včasih se
prav vprašam, kolk drži tam moj mehur. .. ma, sem se prav oddahnila :) Potem pa.. čez nekaj
časa, pa je le uspelo se premaknit in.. v Lj sem prispela ob 1h. Ja, v bistvu sem šla skori samo
prespat v Lj.. ma, 1 urco pa je le uspelo plesat.

Naslednje jutro me je čakal relax v Sistiani, nedelja fraj nekako in ponedeljek... Skupaj z
Jasmino sva šli na turo via Koper do Andrejče. Babe, super je blo ;) in moremo res ponovit ;)
Jasmina je imela fotkiča.. tko da jz nimam slike za dokaz.. Jasmina, a mi pošlješ prosim...?
Babjemu popoldnevu je sledila spet Sistiana. Ma tokrat by night. Ok ja vem, sem že
dolgočasna.. spet latino muzika :) in še animacija od ene »tete« Barbare de Cuba.. ma, če
kdo šejka, potem je to ona ;) Muving do 3h zjutraj in potem via domov.. No daj, ne bom zdej
pisala vse detajle vseh dni,... ma sredo pa morem malo omenit. Koncert Buena Vista social
club! Zbirat smo se začeli pred vhodom. Nekaj jih je vejretno bilo že notri, nekaj jih je prišlo
kasneje. Na začetku smo tudi plesali, še posebej na muziko, ki jo je vrtel Panchito in potem
predskupina! Ma, ti so bli dobri ej!

Predskupina.. samo 3.. ampak energija za 10!

en del Almovcov (Alma Eslovena.. skupina, kjer plesemo)

Znamenita ga. Omara, prva dama skupine Buona Vista social club

Skoraj kot pepelka, je malo po polnoči odbila ura za it, tudi če zabava še ni bila končana
in.. via v Gorico.. Ker imam taktiko nespanja pred leti čez ocean, da čim prej padem notri
zaradi časovne razlike, sem tudi tokrat rogovilila po stanovanju.. ma se moram prow pohvlait!
Stanovanje je spucano in pospravljeno! :) Hm, morem it večkrat tako na krajšo pot, da vsaj
ložim vse na svoje mesto :)

Ben daj, to pisanje postaja že kar dolgo, zato bom zaključila počasi. Kukr koli, te 3 tedne bom
pogosteje pisala, ker imam očitno več časa, ko pohajam izven Slo ;)

pohajkovanje

ok, ja, sem sla... itak, kako pa drugace, ma tokrat res samo za kratek cas.in jaz imam ze vse lepo napisano ze par kak dan.. ma ne morem objavit. z mojim prenosnikom ne morem na net tu pri Judy.. zdej, da bi nosila prenosnik s sabo za v kak bar.. ma ja.. ne da se mi.. sem pa prenesla moj napisani post za ta moj blogec iz mojga prenosnika na Judynega (word) in itak.. se ne da.. kej cem, ona nima worda... in nanka open office ne dela.. torej.. kaj cem, kot pocakat na.. mogoce kak wifi kje al pa na zda.. se citamo ;)

Če ne greš v svet, pusti, da pride svet k tebi ;)

Vem ja.. že ful časa nisem pisala in vedno rečem, da bom bolj pogosto kej napisala.. ma.. jz ne najdem cajta! Preveč dogaja, preveč se imam fajn, včasih tudi kaka komplikacija pride vmes, da je bolj zanimivo.. No.. in.. končno sem se spravila napisat nekaj o Anninem obisku.. ma škoda, da nisem prej, ker sem že preveč pozabla.. kot vedno :)

Alora, Anna je prišla že okrog, poldan, ko sem jaz bila še v Postojni - delala, tako da jo je prišel na železniško postajo iskat Boštjan, prijatelj, ki je Anno spoznal še prejšnjič, ko je bila v Slo.
... ko sem končala delat, sem šla direkt v trgovino po material za načote in radlerje.. in to kar 12 flaškic! .. Anne ni že 10 dni tu in pri meni je še vedno puhn hladilnik radlerjev :) .. sem naju malo precenla :)

.. Ko sva se srečali pred mojim blokom, nama je bilo tako, kot da je normalno, da se vidiva in kot da ni minilo 1 leto, kar sva se nazadnje videli... kolk je to fajn filing.
.. Po tem, ko je odložila vse stvari sva šli do mojih in tam naredile načote!! Mmmm!!!! :)

V petek sva ustali zgodaj in se zrihtali za it k meni na delo. Poteg tega sem jaz imela svoj migracijski ruzak naštiman za 3 dni. Za petkov dan - delo (šola) in včerno pohajkovanje po babje, sobotni salsa piknik in nedeljko morje.

V šoli je z Anno kar uspelo. Otroci so je bili veseli in ta starejša 2 sta non stop z njo govorila v angleščini.. no ja, sej druge izbire niti ni bilo :) .. večer pa.. Ljubljana! Najprej sva se šli mal porihtat in nato ven. Na prešercu sva se dobili še z Alenko in.. ker je vsem trem krulilo po želodčku, smo kar takoj šle v kantino na malo mehiške hrane. Njama Njama! Za malo časa se nam je pridružil kolega iz salse, Mirko, kasneje pa Majča!!

Trio A in Mirko

Majči in 3xA

Hrana je bila itak super, družba tudi in ko sta se Mirko in Maja izmenjala, sva 3xA in 1xM šli do skeleta, pokušat par koktejlov. In ker so nam bili dobri,s mo šli še do skeleta2 pokušavat naprej in zraven še plesat. .. Tako smo tudi malo potelovadile in se razmigale :)

V soboto pa smo se takoj, ko smo se zbudile, šle proti Domžalam k Alenki odložit stvari in via na piknik. Super je blo! Dolična družba, ples, igre, hrana!! mmmm!! :) Glavni organizator je bil Panchito in glej ga.. si je vzel nekaj časa, da je Anno učil plesat bachato.

Razdelili so nas na enih 8 ekip. Morali smo plesat, delat razne zadeve nepovezane s plesom itd itd. Sodniki so bili pa kar eni možje, ki so slučajno bili tam in pili birco :)

In.. mene je doletela preizkušnja kizombe... ki mi ne gre ravno še najboljše.. hm.. ma... ko gledam to sliko, se mi utrne vprašanje.. Ma kaj mam res tko veliko rit?

In... razglasitev rezultatov..... The winner is.... NAŠA SKUPINA!!!!!!!

Na koncu je Pancho opustil CDje in mešalno mizo in vzel v roke kitaro ;) Super zaključek večera

Nedelja... najprej zajtrk, potem čvek in odhod in seveda v trgovino po vstopnico za na barko - 6pack za Sebastjana :)

... na obali ni blo kej dosti vetra, pa še pozne smo bile, tako da smo iz Kopra prišli niti ne do Izole po morju.. in evo nas.... :) Seba je cel fotograf! Ful lepa fotka s ful lepimi babami ;)

Lep podaljšan vikend je bil in za finiš, sva v ponedeljek šli z Anno še v Sistiano malo na morje.. potem pa je v torek zjutraj šla..

ANNA!! HVALA ZA OBISK ;)

Dojenčki

Če bi imela vse sakramente, bi lahko bila botra!

Hvala, ker sta pomislila name. V veliko čast mi je, da sta me o tem vprašala. ;)

Ana... Ona ni več moja...

Kako pogosto slišim to.. skoraj vsak dan.. A kaj da to pomeni.. Ja.. ko se 2 moji pupi skregata, pride ena k meni in reče.. "Ana.... ona ni več moja..", kar pomeni, da ni več njena prijateljica.. Potem dobim obrazložitev zakaj.. itak, malenkosti, ki zrasejo v slona. In potem ena reče.. "Ana, mene je strah, da bo ona povedala Nini, kaj sem o njej govorilaaaa.." (imena so izmišljena).. E.. sledil je pogovor... Ne vem, koliko so dejansko razumele, ampak... A ni zanimivo, kako večina ljudi zna takoj poiskat slabe lastnosti drugih... koliko je takih, ki znajo lepe stvari povedat o nekom, ga pohvaliti.. Kolikokrat se lahko sami zalotimo, da govorimo slabe reči o drugih, namesto da bi videli dobre strani.. ker tko in tko imamo vsi napake, je tko. Torej.. zakaj iskat slabo, če pa ima vsak izmed nas tudi dobre lastnosti. .. Se spomni, da sem enkrat slišala reči.. "Če ne moreš nič lepega povedati o človeku, bodi raje tiho."  .. hm.. res a ne..

Podobno je z iskrenostjo. ... če si iskren, se nimaš česa bati. Krit si v vsakem trenutku. ...Pred kratkim sem doživela en mini šok z eno novičko... iskrenost.. 1000x bolje resnica, kot pa zahrbtnost in čeprav mi novica ni bila niti slučajno všeč, je nisem sprejela niti tako slabo. Itak v vsakem trenutku imaš možnost odločitve, o čem boš razmišljal in kakim mislim se boš prepuščal.. tako da.. hvaležna sem za iskrenost in za vse boljšo sposobnost izbire misli in močjo ter voljo iti naprej in dosegati nove cilje.

Sem zakomplicirala a? :) Ma ja.. kaj čem.. ne potujem sedaj, tako da ne morem pisat o novih krajih. O latino žurih tudi ne morem stalno pisat,ker bi blo že dolgočasno.. tako da, kaj mi ostane drugega, kot da kaj napišem in zakompliciram :) sej sem vendarle ženska! :)

Da zaključim z lažjimi mislimi... Vsak dan je darilo, ki se ga splača živeti, prav tako je življenje. Podarjeno nam je. Imamo to srečo, da živimo, kjer živimo.
Ste si že kdaj rekli.. "če bi ta oseba bila še tukaj, bi jo večkrat obiskal/a"... Ste? No in.. a lahko kaj narediš, ko osebe ni več tu? .. Ne, a ne... lahko pa izkoristimo možnost, da večkrat obiščemo tiste, ki so med nami.. da ne bomo nekega dne spet na točki, ko si bomo rekli.. "Če bi..."

Zato si večkrat vzamem čas, tudi takrat, ko se mi ne da in grem obiskat najdražje, si zanje vzamem čas..  Na teh slikicah so mali drobni spominčki iz takih skupaj preživelih trenutkih.

29 + 1 in niti slučajno ne 30! :)

Vse se je začelo v petek, 18.5.2012.. no v bistvu že 1982.. :) ma 29+1 se je zgodilo 2012. .. piiibip piiibip je piskal telefon že ponoči. Voščila.. Ko sem se zbudila, niti ni bilo konec sveta, kot sem si mislila. V bistvu sem se počutila (in se še vedno) fenomenalno :) 30-ka niti ni tako slaba! :) v bistvu je še boljše kot prej :) .. Ne bom v tem postu preveč dolgovezila, kot po navadi. .. V šoli me je pričakala čudovita roža. No, v bistvu 2 rožici in knjiga. .. Razlog, zakaj je tu zdej samo ta roža je pa ta.. Ta rase v moji Kostariki! Se spomnim tiste ogromne cvetove na dolgih pecljih.. skoraj celo grmovje.. Kostarika je znana tudi po izvažanju te tropske rožice in ne samo po ananasu in bananah. In.. Damijana, ne da bi vedela, je ravno to rožo izbrala zame. Kot da bi čutila, da ima neko vezo z mano ;)

Mojim otročičem sem prinesla palačinke, marmelado, nutelo in kokos. Da niti ne omenim, kolk časa sem pekla palačinke en dan prej... Palačink je bila cela gora! Še nikoli jih nisem tolko pekla. .. Ko sem končala podaljšano bivanje z mojimi ta malimi, sem imela še španščino. In.. vse kar je bilo pri španščini španskega, je bila hrana :) In.. ko sta Dagmar in Katarina ustopili v učilnico, sta imeli v roki torto in zapeli sta Feliz cumpleano. Itak v španščini :) Prav fajn je blo :) 

Hvala Katarini, mi je uspelo obdržati 2 ;)  Torta je bla ful fina in.. ja.. Dagmar jo je pojedla skoraj celo. Ko sem si jo hotela vzeti še en košček.. glih tako za na koncu.. je ni bilo več! :) Vmes smo si naredili pa še načote! MmmmmM! :) Hvala vam še enkrat vsem trem ;)

Potem pa via Ljubljana. Vedela sem, da grem nekam na salso.. kam pa, se mi sanjalo ni. Nekaj sem sumila, ma nisem bila gvišna. In.. ker mi je bilo naročeno, da se morem ful uštimat, ker naj bi bil tisti "plac" kao bolj fensi, sem si dala krilo (celo 2 razpoki ;) ) itak pete do neba skoraj, srajčka. Itak, kdo se je sploh spomnil na najlonke.. zunaj pa.. niti slučajno nekaj ful toplo :) potem smo šli pobrat Alenko v Domžale in šli via štajerska. Takrat je bilo jasno, da gremo v Celje na Cubanerose!! Latino muzika v živo in ples! Juhhu!
.. Celje.. parkiramo in gremo peš do lokala. Vsi v dolgih hlačah in jaknah.. jaz pa v krilu z golimi nogami.. :) še dobro, da je bil ta plac blizu, sicer bi zmrznila. ... Notri pa.. COOL. Zasedli smo nekaj stolov, da smo lahko kam dali torbe in jakne in potem itak takoj akcija. Čez nekaj časa pa so prišli še eni drugi naši salserji iz Lj. Prav fajn je bilo :) Plesala sem kar, celo tam v prvi vrsti pred cubaneros-i.. pa objektiv fotografa lokala me je tudi večkrat ujel in WaLa, še ena profi fotka ;)

Evo mene v akciji - salsa!

Sploh se ne spomnem, do katere ure smo bili.. Ma.. na poti nazaj proti Ljubljani, smo se ustavili na Trojanah. In itak.. zaprto. Ma ben :) Bo že :)

Pred spanjem pa.. še dobro, da je ostalo nekaj načotov in omakca! :) prou njami je bilo spet jest to :)

Drugi dan pa (sobota).. že zgodaj via Pivka po navodilih Damijane. Tam pri enem krožnem me je pobrala in šle sva proti vojaščini. Bil je dan odprtih vrat, ma hkrati za naju organiziran malo bolj vip dan. In.. imela sem privat vodenje po tanku. Itak sedela notri in... se tudi vozila!

Ma da ne bo kdo mislil, da sem jaz vozila.. če bi, bi pomojem tisto območje kar zaglihala, ker bi podirala drevesa. :) .. Ko sva šli na tank.. mamma mia! Šoferju so rekli, da naj bo vožnja divja. Me2 sva tudi to rekli in.. fanta sta vzela zadolžitev zelo zelo resno in.. Meni so všeč divje reči ma.. ta je bila res divja in če rečem jz, da je bilo divje, potem je res bilo. Celo s tanka sem hmali padla in.. da niti ne omenjam modrice, ki jih imam po nogah! :) Če mi ne grejo hmali dol, si bom mogla za valeto še pudrat noge! :)

 Jaz in Damijana

Med drugim, sem dobila še kosilo, kapo, litre vode, kakav, čaj in še bi se našlo ;) Skratka, all inclusive :)

Potem pa via Gorica. Mamma mia.. ma kolk km sem naredila v 2 dneh.. in še sonce + avto brez klime = vročina. .. ma ko imaš 29+1, se vse lažje prestaja ;)

Doma doma (kot imam navado rečt, ko grem k mojim staršem) sta me pričakala z voščili še mama in tata in itak manjada (ne po naše govoreči, to pomeni pojedina)

Tako na kratko o mojem dnevu... Prvič v zgodovini se mi sploh ni dalo kaj organizirat, čeprav sem si mislila, da bom za svoj 30 imela ne vem kako žurko na najetem placu.. ma.. meni se res prou ni dalo organizirat, tako da sem se na izi imela lepo, brez kakega dela in skrbi o tem, kako bo kaj izpadlo, kdo pride in kdo ne, kolko hrane in pijače nabavit, kje najet plac itd. .. Enostavno povedano, imela sem se čudovito ;)

Akcija!

Ta teden, ki je za menoj, je bil naporen in enostavno super. Salsa, Salsa, Salsa, Bachata in še enkrat Salsa. .. sam to je res kot ena zasvojenost. Žurke so enostavno super. Ljudje so dobre volje, večinoma vsi nasmejani, nihče ni preveč opit (kar je na slovenskih žurkah redek pojav).

Poleg ponedeljkove in sredine salse, ki sta itak super žurki, se je še nekaj zgodilo v četrtek dopoldan.. in sicer.. ko sem se odpravila iz Ljubljane, sem pobrala še eno punco (preko prevozov) in jo peljala do Unca. Seveda izstopila sem iz avtoceste, jo odložila in šla spet na avtocesto in.. ko sem se vozila, sem imela tak slab filing, da nameso proti Postojni, vozim spet proti Ljubljani. Kar nekako sem upala, da me občutek vara... ampak.. ko sem pred seboj zagledala počivališče Lom, sem dobila potrditev, da sem ga pošteno zaježkala. .. Ben, kaj čmo.. cajta je bilo še dovolj, tako da sem izstopila v Logatcu in ponovno vstopila, tokrat v pravo smer. Ma.. kolk sem se sama sebi zdela smešna... Ma ben :) Ni kaj..

Zvečer pa... sta bila pri meni najavljena 2 couchsurferja iz Švice.

Drrrriiiinnnn... ura je bila čez 22 in javila sem se.. in evo, sta prišla. Peš sta hodila iz postaje iz stare Gorice do mojega bloka. Halo?! Vsaj enih 5 km .. sej ne da je to dosti, ampak če upoštevaš še vse prehojene kilometre od celega dneva.. no.. ok, važno, da jima je uspelo. Adrian in Lucas in iz Švice, oba jadralna padaljca. Med tem, ko sta se razkomotila, sem jim pripravila pašto. .. debatirali smo o vsem možnem in pogovor je nanesel na Adrianovo nesrečo z zmajem.. halo.. še dobro, da je tip še živ in to, da hodi, je cel čudež. Pokazal je nogo in.. aa... kake brazgotine.. Ma.. pustmo to.. z Lucasom sva govorila tudi po špansko. On jen poleg ostalih držav prepotoval tudi srednjo ameriko in s tem tudi Panamo in itak, šel je na otoke San Blas. In.. tam je več kot 350 otočkov in.. ko sva se pogovarjala, sva ugotovila, da sva oba bila na tistem malem otočku, Isla del Perro, kjer zelo blizu otočka na dnu morja počiva ladja.. čudovito za se potapljat (tudi samo z masko).. Kolk je zanimivo, ko sem z enimi ljudmi, ki jih ne poznaš od prej, pogovarjaš o krajih na drugem koncu sveta, ki si jih obiskal, ki so skupni.. o kulturah, o templjih, o hrani, jeziku, raznih dobrih izkušnjah.. neprecenljivo! Ne da se z besedamo opisati.

Adrian, jaz in Lucas

V petek zjutraj smo naredili zajtrk, spili vsak po dva čaja in šli na pot. Z mano sta se peljala do Postojne, kjer sta naprej štopala. njihov končni cilj je Turčija. Namen pa imata vso pot štopat.

Petek se je potem nadaljeval super. V šoli je blo kul, potem še španščina in via Ljubljana. Odlična večerja pri Tomažu in potem počasi priprave za na salso.. ja vem.. sem že monotona s to salso, ampak.. To je ena izmed najboljših zasvojenosti ;) .. dobili sva se z Alenko in šli v SEM. Ej.. ma če bi jz vedla, kako je fajn na teh slasa žurih, ne bi toliko časa čakala, da bi s tem začela! :)

Ko sva prišli v sem-a, ni nihče še plesal. večina jih je sedela in čakala, da kdo začne. Ravno o tem sva se pogovarjala z Erikom. Starejši gospod, ki je v salsi in drugi latino plesih 100% notri. Zakon je, legenda! Jaz sem mu rekla, da meni ni problem plesat, če nihče ne pleše.. in tako sva enih 5 pesmi plesala na praznem plesišču :) prav super je blo imet toliko prostora! :) Počasi Počasi se je prostor začel polniti.. AKCIJA! .. podrobnosti ne bom opisovala.. blo je enostavno super. 

Da se ne bom spet spuščala v detajle in se ponavljala.. soboto je bila tudi fajn, nedelja pa tudi in bolj na izi. 

Sedaj pa je pred menoj nov teden, spet poln novih izzivov in korakov pri salsi :)