Hablas español?

Claro que si ;)

Novo leto, novi cilji in podvigi. .. ben ja, niti nima veze z novim letom. Sej ja, še vedno padem na foro planiranja v začetku novega leta in potem.. no.. OK, odkrito.. uresničim al ne uresničim tisto, kar si zadam? Hm.. veliko večino naredim. Tistega pa, kar ne naredim, so pa itak zadeve, za katere si sama sebi ne priznam, da me ne zanimajo več ali pa da mi niso pomembne. .. Am.. sej ne vem, zakaj sem zdej začela o tem pisat, čeprav sem tela o španščini.. ma ja, sej bo tudi ta prišla na vrsto :)

Alora.. Ko smo že pri ciljih, bom kar malo o tem napisala. Ima smisel ali nima smisla si jih zadati, jih napisati na papir? Pomojem ja in iz svojih izkušenj vem, da če napišem, je še kaka šansa, da to izvedem. Če pa ni napisano, gre pa vse kar nekam v pozabo. Če nimamo ciljev, ne vemo, kam gremo. To je tako, kot da rečem. OK, v soboto odpotujem na Norveško z avtom. Pri tem pa se odpravim brez zemljevida, garmina, google maps in podobnih pripomočkov... A vem, kam bom prišla? .. Niti ne, a ne. Lahko imam srečo pa pridem na eno fajn lokacijo, lahko pa zabluzim totalno in se vse skupaj izkaže potrata časa in brezveze... Sej si splanirate dopust, potovanje, je tako? Vemo približno, koliko časa bomo na poti, kdja naj bi prispeli. Celo kam bomo šli na sladoled, če se vračamo v poznani kraj. Jaz točno vem, kam bom šla naslednji dan, ko prispem v San Jose v Kostariki. Najprje na granisado in potme na tržnico po mango, ananas in papajo. In?.. Kaj hočem s tem povedat? ... ljudje smo zanimivi. Za 1 teden dopusta si folk vzame ne vem koliko časa, da si vse lepo splanira, da bi vse bilo kar se da fajn tisti teden. A.. Kolikšen delež ljudi od teh super pripravljenih počitnikarjevpa tudi ostalih, si  vzame 1-krat na teden čas za plamniranje svojega lastnega življenja?

Želite, da se vam dogaja, pa se vam ne? Ja... kaj je treba naredit? .. sigurno ne bit doma na kavču in čakat, da pride gruča ljudi točno k vam domov....

Ali pa.. želite dat h kraju nekaj denarja? Koliko? .. ja, napišeš na list, koliko želiš pršparat v tistem letu (če ti je to cilj) in razdeliš npr na 10 mesecev. Pa vsak mesec daš tolko evrčkov v kuverto. 

E... tu sme tudi jaz. Glede denarja imam tudi tako zastavljeno in uspeva. Ko pa eno leto tega nisem počela, ker itak nisem zapravljala, ker nisem mela cajta - beri prejšnje šolsko leto.. Hja, niti mi ni ostalo tolko evrčkov, kot bi pričakovala. Mi jih ostane zdej več, ko mi več dogaja in ko je moja plača zaradi nižje zaposlitve, manjša. Torej...   PLANIRAJMO SI ŽIVLJENJE ;)

In še nekaj gelde planiranja.. Z Majčo sva se prijavili na mali maraton v Sežani. Ta zadeva bo 25.3. In... tekle bova 21 km. In ker vem, da če ne bom tekla redno, bom šla na štartno linijo inskat samo majčko in ne tečt :) sem se resno spravla spet v pogon.. 1 mesec sem bolj zabušavala, sedaj pa spet.. Če ne bi bila prijavljena na ta tek, mi se včeraj sigurno ne bi dalo it tečt. Tako da, Majči, še enkrat hvala, da sva se prijavili ;)

A bo prišel kdo navijat? Bi še kdo tekel? Na voljo je tudi 8km ;) Mogoče kdo iz šole? :) Dejmo dejmo, tisti ki berete blog ;) pridite zraven ;)

In španščina? E ja.. lahko bi spremenila naslov tega posta :) Ma ga ne bom :) mi je prav smešno, kako je pisanje šlo kar nekam v svojo smer :) Tako da naj ostane naslov prvotne ideje pisanja.. sej itak, važna je vsebina ;) .. o španščini pa kdaj drugič ;)

Ko je za objektivom prava oseba...

... nastanejo fenomenalne fotke. No, malo zasluge gre tudi modelu ;) Skratka, obema ;)
Ana & Jasmina

Slike iz najinega prvega fotošutinga, poletje 2010

                                                 

In... Wala! Slike iz najinega zadnjega fotošutinga, december 2011

In... da ne bo kdo mislil, da je bila med vsem tem časom pavza ;) Slik je nastalo ogromno. Ful so dobre, lepe, zanimive in celo take, ki na blogu nimajo kaj iskat ;)

Pogrešam te... in še vedno...

mi ni jasno da te ni več... Pol leta je že minilo... ;(
ne morem verjet...

Moja zadnje besede tebi so bile.. Te imam rada... vsaj to... Rada bi te še enkrat videla, še enkrat govorila s tabo.. Čeprav... vidim te vsak dan, vsak dan si z mano.. v spominih... Mi tko mankaš...

Po batjegah

Ma, a je že koga kdaj utridil sprehod po trgovini? Po taki veliki veliki, kot je npr. Ikea? E... mene to ful utrudi. Prej sem še imela kaj energije, ma ko sem šla ven in se usedla v avto.. marija.. Bila sem tko utrujena in ne znam povedat, od česa. ... Sam.. videla sem kuhinjo in dnevno.. ma tako, kot bi jo imela.. ma res. Kombinacija barv rdeče črno! Mega in grrrr .. itak se nisem pomnila, da bi jo slikala.. tako da če je ni v katalogu, bom šla nazaj, samo da jo bom lahko poslikala ;)  .. ma kolko lepih reči.... :) te prime prav volja, da bi prenavljal stanovanje :)

Kako je bilo v Londonu?

Ta stavek sem v prejšnjem tednu slišala že kar nekaj krat.. Če sem odkrita, se mi ni zdelo nič takega, da sem za vikend bila v Londonu, zato tudi nisem neki razglašala,da grem v London.. velika večina je to izvedela kar iz FB-ja. Zakaj.. ma ne vem.. mogoče zato, ker sem tam bila že 2x in ker se mi zdi blizu, ker sem itak šla samo na obisk in.. nekako tako.. kdo bi napovedoval vsem, da gre za vikend v Maribor al pa na obalo? No.. :) Ma ja.. ne znam razložit ;)

Ker sem se odločila, da bom poskušala vsake toliko kaj napisat, bom opisala tudi ta vikend, ki se je začel že v petek. Ker sem letela z rajkotom.. beri ryanair, sem se oborožila z malico.. ker, sej vemo, kako je z rajkotom.. malica = 0. .. ko sem prispela na letaišče, sem bila za 2 uri prezgodnja.. namreč, tata je imel za it delat in tako me je spotoma peljal na letališče in.. šla sem tja, na razgledno točko in poleg mene so sedeli eni slovenci.. po naglasu iz Ljubljane in se pogovarjali o obiskovanju evropskih prestolnic. Potem pa.. security in wc.. ma če to ni res.. ma kje vidiš lahko še take wc-e? Na štrbunk! In to ne v kaki slačilnici na nogometnem igrišču (ja... ko sem še streljala z lokom in tako hodila po tekmah, smo v Italiji vedno naleteli na taka stranišča.. še posebej v športnih objektih.

Za tem, ko sem šla skozi security, sem prispela v čakalnico.. to letališče so malo preuredili.. tako da mi je bilo malo kar neki, ker so imeli popolnoma drugi sistem. .. nakar se začne delat vrsta pri enem okenčku.. grem tja in.. ker sem mislila, da je to že tista rajkotova kontrola, sem začela vse, kar sem imela, tlačit v kufrček.. in se pomikat nerodno naprej in tlačit hkrati noter, da me itak slučajno kdo ne bi prehitel! :) in ko že vse natlačim noter opazim, da je samo ponovna kontrola dokumentov in.. hodim naprej in glej ga strica v modrem. Tam pa se je kontroliralo, ali imaš samo en kos prtljage. In.. ko sem prispela do stolov, sem šla kar takoj se usest tja, kjer je non-priority boarding in čakala. .. končno vkrcanje in.. ma kako mene avion ali navdahne s kakimi idejami in potem pišem lahko tudi 3 ure non stop, ali pa uspava. Tako da.. :) sem si šla prav vsakič na smeh, ko sem se med tem letom zbudila.. ker.. itak mi je glava bingljala, kot vedno in usta.. :) Ne vem, zakaj ne morem imeti ust zaprtih!! :) še dobro, da ni kdo igral košarke :) Tako da ja.. glava, ki se cinga in odprta usta! :) Potem pa... Stansted :) JeeJ.. končno.. vzamem moj mini kufrček in gremo. Ma.. sem si mislila, bom kar tu šla na WC, ker itak tu se zdej nihče ne gužva in res.. grem, pridem ven in grem po oznakah naprje in.. Mooooo!!!! Kaka gužva!! Enih 5 avionov ljudi je bilo pred mano!!!! In.. sem ugotovila, da je kul, če imaš biometrični potni list.. tam namreč ni bilo vrste in ljudje so kar hodili mimo.. mi pa.. kooollloooonnnnaaaaa...  In potem, mi končno uspe se prebit ven in.. na prostem :) .. sledila sem oznakam za buse in tako prišla do mojega, ki pelje v center.. dala sem se že v vrsto in.. ena taljanka me kar iz prve po taljansko vpraša, da če lahko gre na avtobus, tudi če nima prave ure na karti za bus.. Jaz sem jo samo pogledala z unim mojim pogledom z levo obrvijo navzgor. In potem ona.. "Italia?" In sem rekla potem po italijansko, da ne, nisem italija, ampak da govorim italijansko.. ampak.. ji nisem bila v nobeno pomoč, ker itak tega nisem vedela.

In potem.. na busu.. polen italijanov in temu primerno glasno :) Vsaj ni dolgčas :) Poleg mene je sedel en iz Trsta, ki je celo znal par besed slovenskih. WoW :)

In.. prispemo na postajo, pridem dol iz busa in gledam v moji višini naokoli.. in Jill sploh nisem vidla, niti takrat, ko mi je stala pol metra stran :) .. potem sva šle na podzemno in se šle razpakirat in popile čajčka in šle ven neki pojest. Njami :) Itak.. ne morem mimo hrane, ma sem se potrudla, da nisem spet dala slike hrane gor, kot ponavadi ;) .. potem pa na izi spet en čajček pri njej na kavču in debata... na izi.. kolk fajn :) .. sam.. meni ta britanska angleščina prav ne gre.. razumem mal težje, čeprav razumem, sam tisti naglas me zmede in potem skori da ne znam govort.

V soboto zjutro sva se zrihtale, jedle "porič", ja.. da ne bo kdo prebral z N-jem!! :) in šle proti vlaku, via Brighton.. eno lušno mestece na obali.

In.. ma ne vem zakaj, ma zgleda, da so tam  malo čudni al pa da imajo kako čudno navado. ker, je bilo kar nekaj ljudi, ki so se v tistem vetru in.. ni da je bilo glih toplo, šli vržt v morje!

Po dolgem sprehajanju sva itak ratali lačni :) kako pa ne :) in šle smo de ene mehiške restavracije in.. zraven so bili eni muzikanti smešni.. :) Mislim, da začenjam razumevat ta angleški humor. ridiculous pomeni smešno. Tej majstri so bili smešni za videt, ma so imeli ful fajn muziko ;)

In.. kar nekaj dogajanja je bilo po ulicah, pa grafiti taki, za past dol. .. in polno življenja povsod.. prav fajn. In.. počasi je prišla ura odhoda.. šle sva na vlak in si nabavile spet nekaj .. ma ne bom napisala kaj.. in mojito v pločevinki :) in kar nas je malo primlo, sva se odločli, da ko pridemo k njej domov, da gremo v trgovino nabavit za mojito. In tako je bilo.

to je še Brighton ... grafiti

O.. sem pozabila povedat, da Jill živi v bajte še s 4 drugimi puncami. 2 iz Nove Zelandije, ena avstralka in ena Španka. Ena je tako malo na hujšanju, ma skoz je in naklada.. ostale so pa kul :)

No, da nadaljujemo soboto zvečer.. naredile sva si 2 velika mojitota in se zrihtale. Ven sva šli kar tu blizu njenega doma.. Jill je rekla, da gremo najorej v en pub in.. ko sva prišli do tja, je bila vrsta.. halo, vrsta za v pub!? tako sva šli v en drugi bar.. tam čez cesto, kjer so predvajali tekmo in kjer je bilo posledično več tipov kot žensk in s tem pijača cenejša. In.. tam sva si nekaj naročile in Jill je že imela oboževalca in tako sva dobivali shote in drinke :) Ha! :) ČEz nekaj časa sva šli spet čez cesto in kar tam v club plesat. in.. ker ne zgeldam ravno angležinja, so me prašali,če sem španka :) halo :) ma ker so to rekli, sem držala igro in sem kar rekla, da sem pol kostaričanka in pol slovenka, ma so si vsi zapomnili samo ta kostariški del :) in kot zakleto, vsakega, ki sva mu to rekli z Jill, je imel kako vezo s španijio in tako so me vsi preizkusili, če govorim špansko... Ko sva se naplesali, sva šli domov.. in kolk je blo fajn, da smo kar tam šli ven in ne na drug konec mesta, kot je Jill najprej hotela.

Domov sva prišli dokaz zgodaj.. ma je bilo prav fajn, saj smo tako lahko potem naslednje jutro normalno ustale.

Jill spet dela "porič"

Potem, ko sem jaz spila tistih ne vem kolk čajev, sva šli v center, da gremo pogledat v Hyde park Winter Wanderland. Do tja sva šli z busom.. double deckerjem in.. jaz sem bila oblečena kot eskim.. una dolga bunda do kolen, škornji z mucko noter.. a.. sploh ni bilo tako mraz.. vsaj 10 stopinj je bilo.. ma kaj sem tela.. :) In, ker mi je bilo tako vroče, sem se na busu slekla (bili smo na vrhu) in potem, ko sem ustala, da gremo dol po stopnicah, se mi je moje kratko jeans krilce dvignilo in videt je blo baje moje gate na črte :) z Jill sva se smejali še ful časa :)

Po nekaj hoje sva prispeli do parka in itak šli jest :) kaj pa druzga in malo naokoli.

Jill je tudi želela it na ta krog tam, ma.. za en điro so teli met 13€! Ma halo?!

Drugače pa je bil ta Wonderland prav fajn in zanimiv. Ful ljudi ves čas..

In potem, ko sva se nagledali tega dela, sva šli na speakers corner :) Ej.. to je meni bila zabava že v prvo. Sej ponavadi imaš te verne, ku skušajo širit vero.. ma kdja imaš tudi kake druge in tako sva naleteli na enega, ki je govoril o tem, kako so tipi primitivni in kako pustijo, da jih ta njihova druga glava vodi pri vsem in da je to že telesno povem logično, saj gre pred tipom najprej njegova "stvar" :)


In potem via Marbel Arch in.. ta miniaturni M. arch je napolnjen s smetmi in za to napolnit, so porabili samo 7 ur.. te smeti pa so bile pobrane na Oxford street.. kaj so želeli s tem povedat? To, da bi lahko cel Marbel Arch, če bi bil votel, napolnilni s smetmi iz ulice v 2 dneh!!!

Ko sva si do potankosti ogledali tega malega M.A, sva šli po Oxford Street. in.. ker naju je tiščalo na wc, sva šli v Star Bucks kofe. In.. oba je dokaj hitro prišla ven in mi rekla, da naj pazim, ker smrdi.. ma.. jz sem si pa kar vzela cajt in naredila ven verjetno še večje dišave :) ma.. ko sem prišla ven iz wca, sem vidla, kako kolono sem naredila :) mi je blo kar malo nerodno, ma pol sem si rekla, ma koga briga, kdo me pej pozna tu :) tako da mi je bilo prav smešno :)



Potem pa.. sva šli v en predel Lonodna, ku mi zdej ne pride naprej, kako se kliče. Ma ne jaz ne ona nisva bili prej tam.. ma prav lep predel in prav taki, za it ven kaj spit al pa v restavracijo in tudi cene so tam malo bolj sprejemljive. Tako.. po večerji sva si privoščini še tortico in itak ČAJ. :)

Še dobro, da sva se spomnili, da moreva it mimo Sant Paul's chatedral pogeldat, kako zgleda kampiranje.. namreč tam je že več kot mesec dni "kamp" s šotori.. protestniki.. proti visokim plačam bančnikom in vse nižjim plačam ostalih uslužbencev. .. v glavnem, tu se ni dogajalo nič kaj takega, samo zasedena ploščad in neki mali govori z rege glasbo za ozadje.
Tu se pa nekaj povedala Jill, kar ni vedela in sicer.. da so prav na teh stopnicah pred katedralo snemali delček filma Marry Poppins ;)

Tako sva se potem odpeljali domov, šli še v trgovino, da sem nabavla sadje in čaj za s sabo in domov na fotelj.
V ponedeljek zjutraj pa ustat in it na vlak. Jill me je pospremila do avtobusa in tako sem se počasi odpeljala proti letališču.

Ko sem prispela sem počakala smao kakih 5 minut in že je bil tata tam. Tako sem šla domov se razpakirat in se ponovno vklopit v Gorico ;)

Brazilske tortice

Ja no, sej vem.. spet hrana :) ma kaj čem :)

Kot sem že v prejšnjem postu napisala, se bom potrudla pa vsake toliko kaj napisala.. Samo.. mi kar dogaja od septembra sem, pa kar ne najdem časa oz volje, da bi pisala.. malo mi ta touchpad od mojga mini prenosnika teži, ker je preveč občutljiv in kar skače po svoje in me potem tko dela živčno.. aaaaa.. ben, se bom potrudla vseeno ;)

Torej.. brat od Erika (prijatelj iz Krasa) ima Brazilko, Natercia ji je ime.... ful ful ful fajn punca. Vedno nasmejana.. prava latina :)  .. z njo sem se ujela, kot bi se poznala že od vedno.. ma to je to ne, ker so oni tako bolj topli in odprti za sprejet nove ljudi. Tako no.. Natercia je to rundo prišla z bratom. Oba sta na sliki in tako, kot se smejita, sta bila cel čas.. ni bilo to samo za slikanje ;) .. o, in na sliki je še en kos Erika.. tista roka na desnem robu slike :)

Moooo, kolk je naredila, oz smo kar naredili ene fine mini tortice, kolačke.. kakorkoli se temu že reče.. skratka, gre v modelčke za mafine. A si kdo predstavlja, da lahko daš v maso za te reči parmezan in kokos??!! E!! Vam rečem, če vam to ne bi bilo dobro, potem vam nič na svetu ne more bit, še posebej, ko so ti kolački še topli ;)

Natercia je zobozdravnica in prav fajn je bilo, ker mi je par reči o zobnih pastah povedala pa o načinu imivanja zob. Rekla je, da mi bo pokazala, kako pravilno uporabljat nitko.. ma je zmanjkalo cajta :( Tko da pa naslednjič :) Mogoče, bo pa en dan, ko se vrne spet v Slovenijo, šla z mano v šolo :) .. ja.. letos imam podaljšano bivanje in imam namen jim kar čimveč ljudi iz različnih držav pripeljat, da spoznajo malo raznolikosti, muziko, mogoče hrano :) , ples,...

In.. začeli so prihajat še ostali povabljeni. Jaz sem itak bila med prvimi, kot običajno :)  Tja so prišlikar zanimivi ljudje. Po večini se je govorilo o potovanjih, raznih krajih.. no, mogoče se je še o čem drugem govorilo, ma so moja uha verjetno filtrirala in spuščala samo potovanja skozi :)

in.. čez čas se mi je od toplote in hrane začelo kar spat, tko da sem mogla počasi odpeketat proti avtu in domov.. ka že tko sem komaj komaj prišla do doma.. ma joj.. ta tema in vožnja prav ne gresta skupaj pri meni. ... ne pomaga nič.. niti red bul, niti spanje.. enostavno.. tema in vožnja, če sem sama v avtu, ne gre :s

Doma

Pa sem se le spravila ponovno kaj napisat. E ja.. ko sem pa vajena pisati, samo takrat, ko me ni doma.. ma ben, sej tudi tu dogaja. :) Še posebej letos.. hm.. no, od kar sem prišla nazaj domov.. to je konec julija.
Skoraj vsak vikend sem na obali. Kak dan je bila barka, kak bandima (beri pobiranje grozdja), potem par žurov za rojstni dan, masaže, plesi,... Med tednom pa... Služba rečejo.. in ja, ponovno sem imela srečo in dobila delo zelo kmalu po tem, ko sem prišla nazaj. Še dobro.. Dobila sem ravno tako delo, kot sem si želela.. glede šolstva.. Podaljšano bivanje..Eeee.. to je milina. Otroke lahko spoznaš in se jim posvetiš, pa ustvarjaš lahko tudi. Skratka.. meni pisano na kožo. Poleg tega, da mi je kul in da se imam lepo v službi, mi ostaja kar nekaj časa zase. Tako sem se naučila "par" novih prijemov pri masaži in malce napredovala pri manikuri in pedikuri. .. In... neverjetno toda resnično.. vedno imam posrpavljeno po stanovanju :) In celo rože sem sadila :) .. E.. ta potovanja mi niso dala samo širšega pogleda na svet, znanje jezikov, zgodovine, geografije, veliko poznastev.. ampak, so me na svoj način umirila in naštelala.. Nekako sem, vsaj sedaj, našla notranji mir.. Pura Vida.
Pa tudi.. avgusta se mi je skoraj "mešalo", ker nisem vedela, kaj naj. Naj grem kar nazaj v Kostariko takoj? Naj gremnajprej v NYc, Miami.. Kam naj grem? Naj ostanem doma? .. Ma.. začela sem malo bolj poslušati sebe, kar res želim in.. že celo zadnje potovanje sem želela it domov.. Kot da bi čutila, da se bo nekaj zgodilo in.. 4.7., ko sem bila z Dani, Sebo in Markotom v Huricanu (Arizona), dobim sms od tatu.. "Pokliči, ko lahko."  ..  Kar stisnilo me je.. in poklicala sem.. oglasila se je mama in mi povedala, da je nona šla... Potem sem govorila čez čas še s tatom.... Kak občutek... ko se zaveš, da nikoli več ne boš videl osebe, ki ti ful pomeni in na katero si bil ful navezan... Pa še kamenček sem imela za njo iz Monument Valley....Nona je šla...   Še vedno ne morem ravnodušno pisati o tem.. solzic ne morem zadrževat... Še sedaj mi ni jasno, da je telesno ni več... Zakaj pišem o tem? Ker... ta dogodek me je nekako priklenil na Slovenijo. .. No, priklenil ni pravi izraz.. ampak mi je dalo mislit.. da.. ne glede na to, kje si... je lepo tam, kjer je večina ljudi, ki jih imaš rad in ki tebe imajo radi. In... Zato sem se tudi odločila, da ostanem in da ne spet "pobegnem" tja na uno stran... In.. mi ni žal. Tu mi je lepo. Videvam svoje starše in tiste prijatelje, ki mi veliko pomenijo. Tiste prave.. Res.. Počutim se srečno in da imam srečo, da jih imam kar nekaj tistih res dobrih okrog sebe.. no, nekateri so izven Slovenije... ampak... Tako sem se odločila, da ostanem in.. Imam se lepo :)
No, avgusta sem poleg tega, da nisem vedla, kam it ali ostati tu, tudi težila, da kako tu nič ne dogaja.. no.. itak, če pa primerjam Novo Gorico z NY :) hahahah :) Tako sem se odločila, da ne bom več primerjala dogajanja iz NY, South Beach, Kostarike in da bom tu poskusila najti tisto, kar mi je fajn. Torej.. Začela sem teči in zdej se lahko pohvalim, da tečem po 12 km 3-krat tedensko. Potem... Že kar nekaj krat sem bila na Latino večerih.. kdaj v Ljubljani, kdaj v Kopru in je prav fajn in ko plešem po tistih ritmih, se počutim v latino svetu, doma. Le mogoče hip hop sceno pogrešam.. ma tudi to bomo našli oz se je že našlo.. :)  Tako da.. misija "dogaja tudi v Slo" je v teku in presenetljivo,... tudi tu dogaja :)

Pred mano so novi cilji, novi izzivi. AKCIJA!!! :)
in... se bom potrudila, da bom tudi sem kaj več pisala ;)