Dojenčki

Če bi imela vse sakramente, bi lahko bila botra!

Hvala, ker sta pomislila name. V veliko čast mi je, da sta me o tem vprašala. ;)

Ana... Ona ni več moja...

Kako pogosto slišim to.. skoraj vsak dan.. A kaj da to pomeni.. Ja.. ko se 2 moji pupi skregata, pride ena k meni in reče.. "Ana.... ona ni več moja..", kar pomeni, da ni več njena prijateljica.. Potem dobim obrazložitev zakaj.. itak, malenkosti, ki zrasejo v slona. In potem ena reče.. "Ana, mene je strah, da bo ona povedala Nini, kaj sem o njej govorilaaaa.." (imena so izmišljena).. E.. sledil je pogovor... Ne vem, koliko so dejansko razumele, ampak... A ni zanimivo, kako večina ljudi zna takoj poiskat slabe lastnosti drugih... koliko je takih, ki znajo lepe stvari povedat o nekom, ga pohvaliti.. Kolikokrat se lahko sami zalotimo, da govorimo slabe reči o drugih, namesto da bi videli dobre strani.. ker tko in tko imamo vsi napake, je tko. Torej.. zakaj iskat slabo, če pa ima vsak izmed nas tudi dobre lastnosti. .. Se spomni, da sem enkrat slišala reči.. "Če ne moreš nič lepega povedati o človeku, bodi raje tiho."  .. hm.. res a ne..

Podobno je z iskrenostjo. ... če si iskren, se nimaš česa bati. Krit si v vsakem trenutku. ...Pred kratkim sem doživela en mini šok z eno novičko... iskrenost.. 1000x bolje resnica, kot pa zahrbtnost in čeprav mi novica ni bila niti slučajno všeč, je nisem sprejela niti tako slabo. Itak v vsakem trenutku imaš možnost odločitve, o čem boš razmišljal in kakim mislim se boš prepuščal.. tako da.. hvaležna sem za iskrenost in za vse boljšo sposobnost izbire misli in močjo ter voljo iti naprej in dosegati nove cilje.

Sem zakomplicirala a? :) Ma ja.. kaj čem.. ne potujem sedaj, tako da ne morem pisat o novih krajih. O latino žurih tudi ne morem stalno pisat,ker bi blo že dolgočasno.. tako da, kaj mi ostane drugega, kot da kaj napišem in zakompliciram :) sej sem vendarle ženska! :)

Da zaključim z lažjimi mislimi... Vsak dan je darilo, ki se ga splača živeti, prav tako je življenje. Podarjeno nam je. Imamo to srečo, da živimo, kjer živimo.
Ste si že kdaj rekli.. "če bi ta oseba bila še tukaj, bi jo večkrat obiskal/a"... Ste? No in.. a lahko kaj narediš, ko osebe ni več tu? .. Ne, a ne... lahko pa izkoristimo možnost, da večkrat obiščemo tiste, ki so med nami.. da ne bomo nekega dne spet na točki, ko si bomo rekli.. "Če bi..."

Zato si večkrat vzamem čas, tudi takrat, ko se mi ne da in grem obiskat najdražje, si zanje vzamem čas..  Na teh slikicah so mali drobni spominčki iz takih skupaj preživelih trenutkih.

29 + 1 in niti slučajno ne 30! :)

Vse se je začelo v petek, 18.5.2012.. no v bistvu že 1982.. :) ma 29+1 se je zgodilo 2012. .. piiibip piiibip je piskal telefon že ponoči. Voščila.. Ko sem se zbudila, niti ni bilo konec sveta, kot sem si mislila. V bistvu sem se počutila (in se še vedno) fenomenalno :) 30-ka niti ni tako slaba! :) v bistvu je še boljše kot prej :) .. Ne bom v tem postu preveč dolgovezila, kot po navadi. .. V šoli me je pričakala čudovita roža. No, v bistvu 2 rožici in knjiga. .. Razlog, zakaj je tu zdej samo ta roža je pa ta.. Ta rase v moji Kostariki! Se spomnim tiste ogromne cvetove na dolgih pecljih.. skoraj celo grmovje.. Kostarika je znana tudi po izvažanju te tropske rožice in ne samo po ananasu in bananah. In.. Damijana, ne da bi vedela, je ravno to rožo izbrala zame. Kot da bi čutila, da ima neko vezo z mano ;)

Mojim otročičem sem prinesla palačinke, marmelado, nutelo in kokos. Da niti ne omenim, kolk časa sem pekla palačinke en dan prej... Palačink je bila cela gora! Še nikoli jih nisem tolko pekla. .. Ko sem končala podaljšano bivanje z mojimi ta malimi, sem imela še španščino. In.. vse kar je bilo pri španščini španskega, je bila hrana :) In.. ko sta Dagmar in Katarina ustopili v učilnico, sta imeli v roki torto in zapeli sta Feliz cumpleano. Itak v španščini :) Prav fajn je blo :) 

Hvala Katarini, mi je uspelo obdržati 2 ;)  Torta je bla ful fina in.. ja.. Dagmar jo je pojedla skoraj celo. Ko sem si jo hotela vzeti še en košček.. glih tako za na koncu.. je ni bilo več! :) Vmes smo si naredili pa še načote! MmmmmM! :) Hvala vam še enkrat vsem trem ;)

Potem pa via Ljubljana. Vedela sem, da grem nekam na salso.. kam pa, se mi sanjalo ni. Nekaj sem sumila, ma nisem bila gvišna. In.. ker mi je bilo naročeno, da se morem ful uštimat, ker naj bi bil tisti "plac" kao bolj fensi, sem si dala krilo (celo 2 razpoki ;) ) itak pete do neba skoraj, srajčka. Itak, kdo se je sploh spomnil na najlonke.. zunaj pa.. niti slučajno nekaj ful toplo :) potem smo šli pobrat Alenko v Domžale in šli via štajerska. Takrat je bilo jasno, da gremo v Celje na Cubanerose!! Latino muzika v živo in ples! Juhhu!
.. Celje.. parkiramo in gremo peš do lokala. Vsi v dolgih hlačah in jaknah.. jaz pa v krilu z golimi nogami.. :) še dobro, da je bil ta plac blizu, sicer bi zmrznila. ... Notri pa.. COOL. Zasedli smo nekaj stolov, da smo lahko kam dali torbe in jakne in potem itak takoj akcija. Čez nekaj časa pa so prišli še eni drugi naši salserji iz Lj. Prav fajn je bilo :) Plesala sem kar, celo tam v prvi vrsti pred cubaneros-i.. pa objektiv fotografa lokala me je tudi večkrat ujel in WaLa, še ena profi fotka ;)

Evo mene v akciji - salsa!

Sploh se ne spomnem, do katere ure smo bili.. Ma.. na poti nazaj proti Ljubljani, smo se ustavili na Trojanah. In itak.. zaprto. Ma ben :) Bo že :)

Pred spanjem pa.. še dobro, da je ostalo nekaj načotov in omakca! :) prou njami je bilo spet jest to :)

Drugi dan pa (sobota).. že zgodaj via Pivka po navodilih Damijane. Tam pri enem krožnem me je pobrala in šle sva proti vojaščini. Bil je dan odprtih vrat, ma hkrati za naju organiziran malo bolj vip dan. In.. imela sem privat vodenje po tanku. Itak sedela notri in... se tudi vozila!

Ma da ne bo kdo mislil, da sem jaz vozila.. če bi, bi pomojem tisto območje kar zaglihala, ker bi podirala drevesa. :) .. Ko sva šli na tank.. mamma mia! Šoferju so rekli, da naj bo vožnja divja. Me2 sva tudi to rekli in.. fanta sta vzela zadolžitev zelo zelo resno in.. Meni so všeč divje reči ma.. ta je bila res divja in če rečem jz, da je bilo divje, potem je res bilo. Celo s tanka sem hmali padla in.. da niti ne omenjam modrice, ki jih imam po nogah! :) Če mi ne grejo hmali dol, si bom mogla za valeto še pudrat noge! :)

 Jaz in Damijana

Med drugim, sem dobila še kosilo, kapo, litre vode, kakav, čaj in še bi se našlo ;) Skratka, all inclusive :)

Potem pa via Gorica. Mamma mia.. ma kolk km sem naredila v 2 dneh.. in še sonce + avto brez klime = vročina. .. ma ko imaš 29+1, se vse lažje prestaja ;)

Doma doma (kot imam navado rečt, ko grem k mojim staršem) sta me pričakala z voščili še mama in tata in itak manjada (ne po naše govoreči, to pomeni pojedina)

Tako na kratko o mojem dnevu... Prvič v zgodovini se mi sploh ni dalo kaj organizirat, čeprav sem si mislila, da bom za svoj 30 imela ne vem kako žurko na najetem placu.. ma.. meni se res prou ni dalo organizirat, tako da sem se na izi imela lepo, brez kakega dela in skrbi o tem, kako bo kaj izpadlo, kdo pride in kdo ne, kolko hrane in pijače nabavit, kje najet plac itd. .. Enostavno povedano, imela sem se čudovito ;)

Akcija!

Ta teden, ki je za menoj, je bil naporen in enostavno super. Salsa, Salsa, Salsa, Bachata in še enkrat Salsa. .. sam to je res kot ena zasvojenost. Žurke so enostavno super. Ljudje so dobre volje, večinoma vsi nasmejani, nihče ni preveč opit (kar je na slovenskih žurkah redek pojav).

Poleg ponedeljkove in sredine salse, ki sta itak super žurki, se je še nekaj zgodilo v četrtek dopoldan.. in sicer.. ko sem se odpravila iz Ljubljane, sem pobrala še eno punco (preko prevozov) in jo peljala do Unca. Seveda izstopila sem iz avtoceste, jo odložila in šla spet na avtocesto in.. ko sem se vozila, sem imela tak slab filing, da nameso proti Postojni, vozim spet proti Ljubljani. Kar nekako sem upala, da me občutek vara... ampak.. ko sem pred seboj zagledala počivališče Lom, sem dobila potrditev, da sem ga pošteno zaježkala. .. Ben, kaj čmo.. cajta je bilo še dovolj, tako da sem izstopila v Logatcu in ponovno vstopila, tokrat v pravo smer. Ma.. kolk sem se sama sebi zdela smešna... Ma ben :) Ni kaj..

Zvečer pa... sta bila pri meni najavljena 2 couchsurferja iz Švice.

Drrrriiiinnnn... ura je bila čez 22 in javila sem se.. in evo, sta prišla. Peš sta hodila iz postaje iz stare Gorice do mojega bloka. Halo?! Vsaj enih 5 km .. sej ne da je to dosti, ampak če upoštevaš še vse prehojene kilometre od celega dneva.. no.. ok, važno, da jima je uspelo. Adrian in Lucas in iz Švice, oba jadralna padaljca. Med tem, ko sta se razkomotila, sem jim pripravila pašto. .. debatirali smo o vsem možnem in pogovor je nanesel na Adrianovo nesrečo z zmajem.. halo.. še dobro, da je tip še živ in to, da hodi, je cel čudež. Pokazal je nogo in.. aa... kake brazgotine.. Ma.. pustmo to.. z Lucasom sva govorila tudi po špansko. On jen poleg ostalih držav prepotoval tudi srednjo ameriko in s tem tudi Panamo in itak, šel je na otoke San Blas. In.. tam je več kot 350 otočkov in.. ko sva se pogovarjala, sva ugotovila, da sva oba bila na tistem malem otočku, Isla del Perro, kjer zelo blizu otočka na dnu morja počiva ladja.. čudovito za se potapljat (tudi samo z masko).. Kolk je zanimivo, ko sem z enimi ljudmi, ki jih ne poznaš od prej, pogovarjaš o krajih na drugem koncu sveta, ki si jih obiskal, ki so skupni.. o kulturah, o templjih, o hrani, jeziku, raznih dobrih izkušnjah.. neprecenljivo! Ne da se z besedamo opisati.

Adrian, jaz in Lucas

V petek zjutraj smo naredili zajtrk, spili vsak po dva čaja in šli na pot. Z mano sta se peljala do Postojne, kjer sta naprej štopala. njihov končni cilj je Turčija. Namen pa imata vso pot štopat.

Petek se je potem nadaljeval super. V šoli je blo kul, potem še španščina in via Ljubljana. Odlična večerja pri Tomažu in potem počasi priprave za na salso.. ja vem.. sem že monotona s to salso, ampak.. To je ena izmed najboljših zasvojenosti ;) .. dobili sva se z Alenko in šli v SEM. Ej.. ma če bi jz vedla, kako je fajn na teh slasa žurih, ne bi toliko časa čakala, da bi s tem začela! :)

Ko sva prišli v sem-a, ni nihče še plesal. večina jih je sedela in čakala, da kdo začne. Ravno o tem sva se pogovarjala z Erikom. Starejši gospod, ki je v salsi in drugi latino plesih 100% notri. Zakon je, legenda! Jaz sem mu rekla, da meni ni problem plesat, če nihče ne pleše.. in tako sva enih 5 pesmi plesala na praznem plesišču :) prav super je blo imet toliko prostora! :) Počasi Počasi se je prostor začel polniti.. AKCIJA! .. podrobnosti ne bom opisovala.. blo je enostavno super. 

Da se ne bom spet spuščala v detajle in se ponavljala.. soboto je bila tudi fajn, nedelja pa tudi in bolj na izi. 

Sedaj pa je pred menoj nov teden, spet poln novih izzivov in korakov pri salsi :) 

Začelo se je že dolgo nazaj...

Ko sem bila še čisto mala punčka.. e.. tistih.. ahm.. ne vem kolk let nazaj že.. ma bila sem stara pomojem 4-5 let, me je moj stric, mlajši brat od mojga tatu, začel učit igrat kitaro. Spomnem se, kako mi ni uspelo pritisnit ta pravi prst na ta pravo struno in kako sem imela premajhno rokco, da bi sploh karkoli lahko naredila. .. skupaj sva pela, igrala in.. moje privat inštrukcije so se žal zelo hitro končale, ker je moj učitelj dobil punco.. Ah... Tako se moj talent ni moger razvijati vse do danes :) ko sem se en dan odločila, da bom pa poskusla se kaj naučit. .. Ker nisem vedla, al mi bo všeč igrat kitaro ali ne in mogoče je lahko to le trenutna muha, sem se odločila, da grem na lov za kitaro. Tako mi jo Seba zrihtal kitaro od prijatelja. In... 

skoraj takoj, ko sva z Markotom prišla do Sebota, mi jo je predal in takoj sem ponosno pokazala, kako jz znam že prvih 5 brenkanj od Nothing else maters. Ma... takoj sem tudi dobila nazaj, da sploh ne gre tako :) Tako da si je majster Seba vzel en piko cajta in mi pokazal, kako gre prav. In... Med tem ko sta Marko in Seba gledala dirko moto GP, sme jaz pridno vadila ;)

 Seba & Marko vneto sledita dirki, med ko sem jim jaz lomila škatle (tako se pri nas reče, če malo motiš)

s poskusom igranja akordov in poskusa igranja nothing esle maters.

Rezultat.. tudi če nisem ne vem koliko časa igrala, me danes bolijo blazinice levih prstov. In.. ni važno :) Še nohte skrajšat, pa bo :) prav fajn mi je, da sem končno začela :) Juppy!!! :)

Navodila za uporabo

Vsi se boste strinjali s tem, da smo ženske bolj komplicirana bitja kot pa moški. Enkrat sem videla en video na youtube, ki je razlagal to razliko v možganih. Najprej so bili opisani moški možgani. Pripovedovalec je imel model glave na mizi in je rekel.. ko moški misli na nogomet, je to tako, kot da bi vzeli ven škatlo z napisom nogomet, ostale škatle pa ne obstajajo. Ko bi moški pomislil na.. ahm.. pustmo stat kaj, bi bila samo tista škatla v centru pozornosti.. in nič drugega. Torej.. ena misel - ena tema na enkrat. .. Ko pa je pripovedovalec začel razlagati o ženskih možganih.. joj.. se je vse začelo iskrit. Rekel je, da model s škatlami na deluje, ker ženska ne more mislit ali pa delat samo eno stvar na enkrat.
dejmo rečt.. da se vsaj meni zdi.. da je moški svet bolj enostaven.. in da je za vas veliko težje nas razumet, kot pa nam vas. Ma kaj čmo.. tako je :)

OK.. nisem tela pisat o tem, ampak o nečem drugem in sicer.. Tipi.. sej veste, da ko je ženska vidno slabe volje ali  žalostna in jo vprašate, kaj je narobe.. ja, kaj bo rekla.. itak, da je vse ok oz da ni nič narobe. Bull shit! Ma itak je brez veze, da drezate, ker itak ne morete štekat. Če je to vaša partnerica, bodite pozorni, kdaj je take volje.. če se to dogaja vsak mesec ob pribižno istem cajtu, je to mogoče hormonsko neravnovesje, ker prihajajo dnevi "out of service". Zato, dragi moji.. bodite strpni do vaših princes. Tudi ko vam joče in vam zagotavlja, da ste kreten, ki nič ne šteka, jo vi objamite in preslišite tiste besede.. takrat ženska ne rabi, da ji kdo nazaj teži, kolk bluzi in naklada.. takrat potrebuje samo nekoga, ki ji reče, da bo vse ok, da jo poboža, da je še vedno lepa in da jo nekdo ima rad in da bo vse minilo, kljub temu, da vam izreče vse živo... No.. to so preprosta navodila za uporabo. Pa še to.. če imate tako pupo, ki skuha, počisti in pere (to nikoli ne bi bila jaz.. halo... da bom še samo stregla nekomu).. no, če imate tako skrbno punco, vedite, da kar počne, ni prav nič samoumevno in da če boste kdaj ponudili pomoč, ne boste prav nič manj moški kot sicer ;) Ravno nasprotno. Za njo boste superman ;)

Ženske pa.. pa dejte svojim bejbotom povedat, kaj vam fali. Ženska lahko žensko razume, tudi če ji ne pove razloga.. tip si pa težko predstavlja, kaj je npr. pms. Tako da.. dajte svojemu izbrancu "navodila za uporabo" ;) Bo lažje obema ;)

Patacones y quesadillas

Petek, kak dan več kot 1 teden nazaj... Preden sem se peljala v Postojno, sem šla do stare Gorice na železniško in.. James je že čakal. V roki je imel vrečko in notri.... PLATANO!!! Tako kot je bilo že prej zmenjeno, je od takrat, ko sem jaz šla v šolo pa do krožka španščine on sam malo pohajal po Postojni.. 16h ura se je bližala in James je že čakal pred šolo. Šla sem ga iskat in šli smo kar v kuhinjo, da bi pripravili.. takrat pa so kar počasi začeli prihajat člani moje ekipe :) 

V sredo so že imeli možnost polsušat nekoga, ki je nativo špansko govoreč.. ampak Pancho govori tudi slovensko.. James pa... špansko in italijansko. Nekako so se morali ti moji znajst in nekako skomunicirat z njim. Najbolj pogumna je bila Katarina. Ostali so tudi nekaj poskušali, ma so se bolj po slovensko menili med sabo. Aaa... kaj češ :) Vem, kako je, ko ne štekaš jezika.. ma tudi takrat, če kaj rabiš, se moreš znat sporazumet.. no, sej je tudi njim uspelo :)

O ja, da ne pozabim.. James je Kolumbijec, doma iz enega malega otočka na Karibih.. San Andres, Providencia. V Italiji živi že približno 6 mesecev in pravi, da mu okolica ni najbolj naklonjena.. Ma.. sej vem, kako je tam.. Na tistem področju je precej rasizma in faš... Ma pustmo stat to...

V glavnem, kuhali smo, se imeli fajn in plesali :) 

Katarina pleše salso s Jamesom

 Še jaz z Jamesom

 Šefa kuhinje v akciji

 Patacones v izdelavi

Kolk sem jaz te pataconese pogrešala.. sej niso nič posebnega.. ampak.. mmmmm... Samo da vidim to hrano, kaj šele, ko sem jo spet okušala.. Kot da bi bila tam.. Ko čutna zaznava prebudi spomin... Spomin na tiste kraje, ljudi, morje, prijatelje.. preživele trenutke.. lepo lepo lepo.. 

Kako naredimo patacones: platano olupiš, razrežeš na kose. Te kose cvreš. ko se zmehčajo, jih pobereš ven, in speštaš in to daš še 1x cvret. ... Ja, samo cvrtje.. sam je fino ;)

Ko smo šli skozi vrata, so minile že 2 uri pa pol.. Aaaa.. kolk gre hitro cajt, ko se imaš fajn!... Tako smo se vsi razšli, jaz pa sem Jamesa peljala še v Ljubljano na en sprehod. Itak, parkirala sem kot vedno v Trnovem in potem via peš do Prešerca. Usedla sva se pri spomeniku in se pogovarjala o različnih stvareh. Vse polno ljudi je bilo kot vedno. Ljudje so hodili, eni so se ustavljali in klepetali drugi pili, jedli.. karkoli.. Potem pa.. Rekel je, da je prvič, od kar je prišel iz Kolumbije, na kraju, kjer se počuti kot doma. Kjer so ljudje še zvečer zunaj, se družijo. Rekel je, da je tako tudi v Kolumbiji.. verjamem.. povsod v latino, kjer sem bila, se ljudje družijo zunaj na ulici ali v parkih. Rekel je, da je tam, kjer sedaj živi, vse "brez življenjanj" na ulici. Nikjer ni nikogar.. Rekel je, da se počuti srečnega in da je vesel, da sem ga vzela s sabo v šolo in da sva potem šla še v Ljubljano.

... Meni se ni zdelo nič takega, kar sem naredila.. njemu pa je to ful pomenilo. In rekel je, da se je v šoli imel fajn, tudi če jih ni razumel, da je bilo super.

Lep občutek je, ko veš, da si nekoga razveselil... :)