Thursday, May 20, 2010

Sedaj jih imam 28!

O.. najprej, da se zahvalim vsem prijateljem in znancem, ki ste mi zazeleli, naj se imam in same lepe reci. Hvala vsem, res. Dobila sme kar precej emailov in sporocil na FBju, mejl tudi od mojih starsev. Tata je napisal, da je mama naredila torto s sveckami in da so naredili narezek :) sam pac mene ni bilo. No, vedno je lepo praznovati z domacimi in zgelda, da sem tako storila tudi letos, le da mene ni bilo prav tocno tam, ma.. vazna je misel, je tako :)

Moj dan se je zacel super. Za zajtrk sem jedla pito (ena izmed dveh), ki sva jo naredila z Luisom - nadev - mango + ananas!! Bozanska!! Potem sem se sama odpravila v mesto, na sladoled, na psrehod, v knjigarno, kjer sem eno uro gledala knjigo s fotografijami, ki so bile posnete iz zraka. Naslov ima nekako akole "Zemlja iz zraka". Za tem sem sla malo pisat moj dnevnik in takrat me je en fant, ki je sedel pri sosednji mizi vprasal, da kaj imam toliko za pisat. Povedala sem, da je to dnevnik in tako je stekla debata o filozofih, misli, knjigah, drzavah, zgodovini. Govorila sva tudi o Malem princu. Zanimivo je, kako jo vsi poznajo. No ja.. to ni res. In potem je prisla debata tudi do tega nekako, da je ravno moj rojstni dan in takrat je rekel, da naj ga pocakam enih 10 minut, da gre nekaj iskat. Nazaj je prisel s knjigo Mali princ. .. A ni zanimivo, kako pridejo ljudje v nasa zivljenja en dan, mogoce za edini dan v zivljenju.. pridejo in grejo. Eni pustijo veliko, ene pozabimo, ene se spomnimo zaradi zanimivega pogovora, druge se spomnemo zato, ker bolj neumne osebe se nikoli nismo srecali, spet druge zgleda da po knjigi. .. To je ze moj 2. princ v spanscini :) Prvega mi je podarila moja prijateljica Janca, ki sedaj zivi v Spaniji ze kar nekaj casa.
... Za tem sva se srecala z Luisem in sla po nakupih v super.. potem domov, nekaj pojest na hitro, se stusat in it ven na pijacko.. koktejlcki itak :) kapirinja! Tam sva se srecala se z enim parom in tako prezivela vecer. Lepo :) Luis, hvala ti.

V sredo pa na avtobus via Guanacaste k Judy. Pri njej sem bila z Luisom na obisku ze 10 dni nazaj, kmalu po tem, ko sem prisla iz Paname. Ona me je pricakala s sladoledom in svecko :) Potem pa na morje in zvecer ven plesat. Super fajn zabavno in plesno!
Tako da praznujem ze 2 dni zapored. Fajn ne? :) Pa bom sedaj nekaj malo provokativno napisala, pa naj mi nihce tega ne zameri.. Je bilo prav lepo preziveti rojstni dan malo drugace, kot obicajno, med drugimi ljudmi, kot sem to pocela ze kar nekaj let, predvsem pa mi je bilo fajn to, da nisem posiljala kakega skupinskega mejla, kjer smo se 1 mesec prej dogovarjali za datum, ki bi vsem ustrezal, potem pa mogoce zaden dan dobila sporocila, da so nekateri tako grozno zasedeni, da res ne morejo priti. Jah no, vsak ima svoje zadeve, ampak od kar sem sla iz Slovenije (to je misljeno ze po mojem prvem odhodu v ZDA za poletje), geldam na te reci drugace. Zivljenje je ena velika izkusnja in stvari, dogodki, prijatelji in ostalo leti mimo nas in mi.. mi se tega niti ne zavedamo. Ne zavedamo se, da vec ali manj samo delamo, da prezivimo.. no ja, ne vsi. Ne zavedamo se, da je mogoce lahko to bila zadnja moznost, ko bi videli tistega cloveka. mogoce zadnja priloznost, ko bi lahko bili 3 priajtelji skupaj. Nikoli ne vemo, kaj bo v prihodnosti. Se vam zdi bala to, kar pisem? Meni ne.. to sem vedela ze prej, saj krozijo tisti serijski emaili, ki jih folk posilja naokoli. Od njih ne dobis enega pametnega emaila na leto, ti pa vsak teden posljejo na tone tistih FWDjev serijskih. .. Jaz videvam to sedaj, da je res tako, da nikoli ne ves, kaj bo jutri. Zato vedno, ko slisim mamo in tatu, jima iskreno povem, da ju imam rada, prijateljem tudi.. mogoce ne vedno, ampak to pocnem bolj pogosto, kot sem prej. Hvalezna sem za vsak dan, ki mi je dan in za lepe trenutke, ki jih zivim in delim z ljudmi. Hvalezna sem tudi za to, da imam vodo, ki jo lahko pijem. Cudno ne? in od kar sem prisla iz San Blasa, sem hvalezna tudi za tus, ki je v kopalnici. Se slisi smesno? Meni bi se, ce bi to prebrala 3 leta nazaj, sedaj pa ne. Sedaj mi je normalno in nisem edina, ki tako razmislja. Vedno vec srecujem ljudi, ki tako razmisljajo, ker so videli nekaj vec in ker odkrivajo sebe in odkrivajo tisto, kar res steje. Ljubezen. Pa ne le partnerska. .. Ljubezen do sebe, do drugih, do stavri, ki jih imamo,.. biti hvalezen za dobrine, ki so ti dane..

Srecna sem, ko se zjutraj zbudim in si grem naredit cajcek in pocnem druge stvari. Srecna sem, ko hodim bosa po mivki, prav tam, ko lahko ze hodim po vodi in obcudujem morje, ribice, pelikane, ki s tisto taco naredi ovink, ko leti in gre direkt v morje "po ribo". Se vedno se veselim kot otrok vsakic znova, ko zagledam vulkan, pa ceprav spi ali je ugasel. Vesela sem, ko vidim slike mojih priajteljic s svojimi dojencki. Kar nekaj jih je letos. Ewa, Brigitka,.. kar nekaj jih je nosecih in komaj cakam, da bom vse te male perlice videla, ko se vrnem.

Bom zakljucila, da ne bom prevec zasla.. tema tega posta je bila moj rojstni dan... naslendjic bo tudi kaksna slikca ;)

1 comment:

Sabina said...

Ciao...lepo napisano in tako resnično, da se človek res zamisli... saj veš ne, rada te imam :)