Montreal

OoO.. Sobota in s tem začetek fraj dni Judy. Da bi lahko videla Montreal, kar se da lepo, se
je odločila, da bova šli peš na Mount Royal... hrib, ki je nekako na sredini Montreala. In res...
hodimo in hoidmo, vse toliko naredimo kako sliko. Povedala mi je za vse restavracije in bare,
ki so znani in po čem so znani... tko da ne mislim samojaz skoz na kej finga za jest ;)

In.. končno pri hribčku.. kar nekaj časa sva hodili, da sva prišli do tja in mene, itak, je zažulilo
obuvalo.. Ma kaj sem jaz edina, ki jo lahko zažulijo japonke na podplatu?????? Ma! Kej
tazga!

Začetek hoje na hribček

Že tu na začetku je bilo lepo.. potem pa še hoja gor.. fajn, se razgibaš in na vrhu je lep
razgled. Pa še.. kar pogosto so tiste špince za vodo, tko da nisi žejen in vedno si lahko nafilaš
flašo. .. boljš ku tako ;)
Za nazaj sva šli še po drugih ulicah in v nabavo za večerjo..mmmm.... :)

O... ma kaj sem jaz pozabla napisat.. kako se je dan začel ;) Ha! Tek in vaje ;) Ja ja ;) sem sem
prišla pohajat ma, sem prav za pohvalit ;)

V nedeljo sva tudi ustali in šli. Tokrat na podzemno in... na okenčku, kjer lahko tudi kupiš
karto a bus in vlak, sem sama v francoščini povedala, katero karto bi rada. Bravo jaz!!! :)
.. najina prva destinacija je bila tržnica. Kosilo in nakup sadja in zelenjave. ... ma, končno sem
vidla, kaj je ta ratatuj (ratatuile.. al kako se že napiše..?) no.. evo.. to je tista zelenjava na desni
strani krožnika.. mmm.. fino fino in nizko kalorično ;) .. ja, sej ne da tko gledam te kalorije..
ma, tisti, ki je bil na tem koncu sveta ve, da je kar težko se prehranjevat kolkr tolko zdravo,
ker so fast foodi na vsakem ovinku in koraku.

Ma.. kaj sva vse kupili.. breskve, grenivke, borovnice, mango, avokado, solato, papriko,
pomidor, ... in tako polnih borš odšle nazaj domov odložit in via v mesto nazaj na avtobus.
In.. bus je moral ustavit, ker je bila cesta zaprta.. pravzaprav ne samo ena.. zakaj? PROTESTI
PROTI VLADI, ker tudi v Quebecu imajo ta problem.. namreč, politiki zapravljajo denar
davkoplačevalcev. M.. zgleda, da je to današnja moda.. ja.. no, oni so imeli nekaj časa nazaj
prav na veliko proteste, kjer je bila tudi policija na ulicah in kjer so policaj uporabljali tudi
mal več moči.. potem pa so ti shodi postali bolj pacifistični iz strani policajev. Imajo jih vsak
22. dan v mesecu in... tako, ker je bilo na najini poti, sva uskočili v množico.. e ja, sem tako
protestirala tudi jaz :)

U... kitajski predel.. itak je kot vedno smrdelo.. wa, kak fin čaj sva kupili! In potem šli še na
en njihov tipičen kolaček al slaščico.. ma ne vem niti, iz česa je.. v glavnem, to je teta, ki ga
dela..

.. ma kulepe ure so prodajali.. po 10 in 20 dolarjev.. me je prav zamikalo.. ma kaj ko se
kazalci sploh niso premikali pri tisti uri, ki mi je bila všeč.. ah.. O.. ker sem vidla plac, kjer
lahko kupim čaj za take away, sva se itak mogli ustavit, da sem to nabavla... mmm.. tudi če je
toplo, meni še vedno paše pit čaj :) in potem... mimo zanimivoh stavb na sprehod k vodi.

:) plaža na balkonu.. tudi to imamo ;)

Ko sva imeli zadosti vode (reke Saint Lauren), sva šli v staro mestno jedro.. zgleda pa tako,
kot bi bil v Evropi. :) tlakovana cesta, ki je zaprta za promet, barčki z mizami zunaj, vse
polno trgovinic in polno ljudi in turistov.

... to je bil že 3. dan zapored, da sva imeli plan it zvečer ven... kaj se je potem zgodilo? Jah...
obe sva bli po večerji tko utrujeni od vsega »športanja« in hoje, da se nam kej preveč ni dalo
in da sva kar zaninali, vsaka na svojem koncu stanovanja.

Misija VALIGIA (beri kufer, potovalka)

Prvič v življenju, da se mi ni pretirano mudilo s štimanjem valigie. In ko sem jo prvič
dala na vago (tehtnico), je kazalo 18kg. Uuuuu, še 5kg lufta. Pohvalno :) ponavadi je bilo
prvo tehtanje eno veliko razočaranje.. pretežek kufer in selekcija materiala. Sedaj pa..
presenetljivo.. potem sem si rekla, da vzamem še ene čevlje več, še kako oblekco več in notri
je še buteljka vina za Judy, pa kosmiči.. ja kosmiči.. to je cel projekt v zda dobit ene pametne
kosmiče, ki bi bili manj sladki kot sladoled.. zato sem kar vzela s sabo.. in ko sem dala notri
še kozmetiko in vse tiste ženske nepogrešljive zadevice (Halo! Ne tisto!) .. sem mislila na lak,
aceton itd.. je vaga pokazala 23! Ups..... ene čevlje ven in je blo. Aa! Kolk težko, za tovorit iz
5.štuka dol ... zakaj že nimamo dvigala? No.. in spet sem si rekla.. naslednjič največ 16kg s
sabo! Ma.. :) vedno ista štorja :)

Alora, večino časa sem na letih prespala, prav tako prespala vseprigrizke in skorajda še
kosilo.. ma ku sm bla lačna.... aaa.... Na ta zadnjem letu (London – Montreal), sem imela
čas za spat, jest in pisat. Ja.. na teh več urnih letih imam vedno cele prebliske. Možno da
zato, ker sicer si nikoli ne vzamem toliko časa, da bi bila sam s sabo, da bi kaj brala, pisala,
razmišljala.. tako da.. ja, plani za 1 leto naprej, se pri meni vedno rojevajo na 3+ urnih letih.

No.. pa sem le prispela v Kanado. Na Customs.. kako se že reče.. mhm.. carina? No tam so
me prašali spet podobna vprašanja, kot kadar prideš v zda in.. e, že sem bila čez, še malo
hodila in šla po valigio (kufer).. čakam in čakam in čakam.. in nikjer ni blo mojga.. ma k sreči
je prispela tudi moja rdeča valigia. Nekateri sopotniki so mi začeli razlagat (ne vem kaj) v
francoščini.. jaz pa sem jim v odgovor dala samo začuden pogled in mojo levo obrvo navzgor.

Ko se je bližal čas, ko naj bi Judy prišla pome, sem šla iz letališča ven in gledala, kdaj bo
prišla mimo zelena honda civic... in.... Evo!!!! Po 2 letih sva se spet videli! Po Kostariki
se nisva več potem in že lani sva se menili, da bi jaz prišla do nje, med tem, ko sem bila
v zda.. ma ni uspelo. In tako... kot je rekla ena punca, ki sem jo spoznala na enem izmed
potovanj... »Travelers always meet again somewhere.« In res je tako.

Ta dan nisva počeli nič posebnega.. na izi.. v petek pa.. Judy je šla delat, jaz pa s kolesom v
center. Am... tu imaš prav posebej parkirne »place« za kolesa ;)

Ko sem parkirala, sem si prav zapisala, na križišču katerih ulic je kolo.. nikoli ne veš.. gvišno,
je gvišno.
Hodila sem po ulici in prišla direkt na dogajanje – namreč tu je sedaj festival komedije.. ma
kaj mi pomaga, ko nič ne razumem.. ampak... ni samo govorjena komedija, ampak tudi samo
akcija in pa ples in muzika in itak.. hrana na ulici :) mmmmm :)

Z Judy sva se dobili za kosilo, šli malo okoli hodit in evo, že je šla nazaj, jaz pa po svoje..
itak.. kaj naj..ko je tolko trgovin.. itak se nisem mogla upret in evo, že sem imela nakupovalno
vrečko v roki :)

Drugače pa sem mi Montreal zdi tako, kot bi bila v zda. Tudi glede jezika.. kar nekaj je
američanov iz zda tu, tkao da slišiš kar disti tisti ameriški naglas pri angleščini.. (ampak..
francoščina pa.. ah.. težka.. čeprav nekaj poskušam.. )

Domov sem prišla pred Judy in to kar z dvema vrečkam. Shoping (cunje in torbica) in pa
hrana. Tako sem še preden, je prišla ona domov, jaz naredila večerjo. ;) Bravo jaz, tako, a
sorpresa. In presenečenje je uspelo.
Za po večerji sva imeli cel plan, da greva ven plesat.. ma.. obe utrujeni, so se nama oči kar
začele zapirati.. tako da sva šli nina nana.

Ko cakas na let, imas neskoncno casa za pisanje...

O laa. Končno. Kako lep oblutek je, da se mi nikamor ne mudi in da me nihče ne čaka,
sploh pa, da nimam celega seznama pred sabo, kaj morem naredit, kaj kupit itd... Kje sem?
Trenutno na letališču Heathrow (London). Ura je 11.50, tu sem že nekaj časa in.. moj let je
šele ob 15.30. Wa! Najprej mi je težilo, da bo tolko lufta med leti, ma zdej mi prav paše. ..
Mhm.. že par dni se mi neki mašijo uhca, ma tko, kot so se mi danes.. pismo, sem tu v nekem
ogromnem prostoru, kjer je N (beri neskončno) ljudi in.. ma jz ne slišim nič. Kot bi imela
čepe v ušesih.. samo nekam vse šumi in tko nekako »wa bla bla wa« je slišat. Ma, bo že šlo
mimo.

Ah.. vem, že dolgo časa nisem pisala in vsakič, ko kaj napišem sem, rečem, da bom bolj
pogosto pisala... Ja vem.. to se ne zgodi, ampak.. Mi res ne znese... ko se dam v »blogovsko«
pozo (fotelj v sobi in noge v luft), zakinkam. Ne rata.. ja, se bom mogla malo bolj časovno
zorganizirat ali pa je enostavno samo to, da dan ima tudi zame samo 24 ur. .. ben daj, da
ne bom cele dizertacije spet napisala za uvod v post, bom kar začela z drugo temo. Ja, kaj
drugega kot SALSA. Kot že večkrat omenjeno, mi dogaja na polno. Žurka tu, žurka tam, tako
da v enem tedno umam za seboj kar nekaj preplesanih in prešejkanih ur in še nikoli mi ni blo
tko fajn. Mislim, da mi je še boljše, kot pa bit v Miamiju :)

ja ja.. celo v Novi Gorici sem plesala ;)

In... ker ne smem zamudit preveč plesov, sem se prejšnji petek odpravila v Lj, kam drugam
kot na salso v sem-a. Zračunala sem, kdaj naj štartam, da pridem ravno za prav na ples in...
Huston, we have a problem! Ja.. še dobro da ni bilo z mano kaj narobe.. namreč, pred nami
na avtocesti je gorel kamion in.. Ana je zato stala v koloni 3 ure. E ja, 3 ure. Ma kaj čmo..
je že blo tko namenjeno ne, kaj naj rečem druzga. Ma.. tisti, ki me dobro poznate, veste, da
imam v torbici vsaj 2 pol literski flaši, ko grem kam.. in .. ja, jz sem to pila in.. hm.. 3 ure
je dolga doba, če piješ ku špunja. Tako da... tema, neskončna kolona avtov pred mano, za
mano, ob moji desni sami kamjoni, na leti pa avti na nasproti vozečem pasu.. Joj! Kam lulat?!
Ja.. en cajt sem še neki ustrajala, kao, da sej bomo hmali iz kolone.. potem pa.. pogledam
naprej in nič nisem videla, kaj dogaja pred avtom za mano, prav tako ne, kaj dogaja za mano..
Tako da sem sklepala, da če se jaz dam pred mojim saxotom (avto pred mano je bil 2 m pred
mano), da seno strani kamion z odprto šipo.. ma še dobro, da je bil malo bolj naprej in ne
s tisto odprto šipo glih tam, kjer sem jaz čepela.. in.. jah kaj.. počep, hlače dol in pišššššš...
Ma ni telo bit konca!!!! Bolj kot hočeš naredit na hitro, bolj teče in teče in teče in včasih se
prav vprašam, kolk drži tam moj mehur. .. ma, sem se prav oddahnila :) Potem pa.. čez nekaj
časa, pa je le uspelo se premaknit in.. v Lj sem prispela ob 1h. Ja, v bistvu sem šla skori samo
prespat v Lj.. ma, 1 urco pa je le uspelo plesat.

Naslednje jutro me je čakal relax v Sistiani, nedelja fraj nekako in ponedeljek... Skupaj z
Jasmino sva šli na turo via Koper do Andrejče. Babe, super je blo ;) in moremo res ponovit ;)
Jasmina je imela fotkiča.. tko da jz nimam slike za dokaz.. Jasmina, a mi pošlješ prosim...?
Babjemu popoldnevu je sledila spet Sistiana. Ma tokrat by night. Ok ja vem, sem že
dolgočasna.. spet latino muzika :) in še animacija od ene »tete« Barbare de Cuba.. ma, če
kdo šejka, potem je to ona ;) Muving do 3h zjutraj in potem via domov.. No daj, ne bom zdej
pisala vse detajle vseh dni,... ma sredo pa morem malo omenit. Koncert Buena Vista social
club! Zbirat smo se začeli pred vhodom. Nekaj jih je vejretno bilo že notri, nekaj jih je prišlo
kasneje. Na začetku smo tudi plesali, še posebej na muziko, ki jo je vrtel Panchito in potem
predskupina! Ma, ti so bli dobri ej!

Predskupina.. samo 3.. ampak energija za 10!

en del Almovcov (Alma Eslovena.. skupina, kjer plesemo)

Znamenita ga. Omara, prva dama skupine Buona Vista social club

Skoraj kot pepelka, je malo po polnoči odbila ura za it, tudi če zabava še ni bila končana
in.. via v Gorico.. Ker imam taktiko nespanja pred leti čez ocean, da čim prej padem notri
zaradi časovne razlike, sem tudi tokrat rogovilila po stanovanju.. ma se moram prow pohvlait!
Stanovanje je spucano in pospravljeno! :) Hm, morem it večkrat tako na krajšo pot, da vsaj
ložim vse na svoje mesto :)

Ben daj, to pisanje postaja že kar dolgo, zato bom zaključila počasi. Kukr koli, te 3 tedne bom
pogosteje pisala, ker imam očitno več časa, ko pohajam izven Slo ;)

pohajkovanje

ok, ja, sem sla... itak, kako pa drugace, ma tokrat res samo za kratek cas.in jaz imam ze vse lepo napisano ze par kak dan.. ma ne morem objavit. z mojim prenosnikom ne morem na net tu pri Judy.. zdej, da bi nosila prenosnik s sabo za v kak bar.. ma ja.. ne da se mi.. sem pa prenesla moj napisani post za ta moj blogec iz mojga prenosnika na Judynega (word) in itak.. se ne da.. kej cem, ona nima worda... in nanka open office ne dela.. torej.. kaj cem, kot pocakat na.. mogoce kak wifi kje al pa na zda.. se citamo ;)

Če ne greš v svet, pusti, da pride svet k tebi ;)

Vem ja.. že ful časa nisem pisala in vedno rečem, da bom bolj pogosto kej napisala.. ma.. jz ne najdem cajta! Preveč dogaja, preveč se imam fajn, včasih tudi kaka komplikacija pride vmes, da je bolj zanimivo.. No.. in.. končno sem se spravila napisat nekaj o Anninem obisku.. ma škoda, da nisem prej, ker sem že preveč pozabla.. kot vedno :)

Alora, Anna je prišla že okrog, poldan, ko sem jaz bila še v Postojni - delala, tako da jo je prišel na železniško postajo iskat Boštjan, prijatelj, ki je Anno spoznal še prejšnjič, ko je bila v Slo.
... ko sem končala delat, sem šla direkt v trgovino po material za načote in radlerje.. in to kar 12 flaškic! .. Anne ni že 10 dni tu in pri meni je še vedno puhn hladilnik radlerjev :) .. sem naju malo precenla :)

.. Ko sva se srečali pred mojim blokom, nama je bilo tako, kot da je normalno, da se vidiva in kot da ni minilo 1 leto, kar sva se nazadnje videli... kolk je to fajn filing.
.. Po tem, ko je odložila vse stvari sva šli do mojih in tam naredile načote!! Mmmm!!!! :)

V petek sva ustali zgodaj in se zrihtali za it k meni na delo. Poteg tega sem jaz imela svoj migracijski ruzak naštiman za 3 dni. Za petkov dan - delo (šola) in včerno pohajkovanje po babje, sobotni salsa piknik in nedeljko morje.

V šoli je z Anno kar uspelo. Otroci so je bili veseli in ta starejša 2 sta non stop z njo govorila v angleščini.. no ja, sej druge izbire niti ni bilo :) .. večer pa.. Ljubljana! Najprej sva se šli mal porihtat in nato ven. Na prešercu sva se dobili še z Alenko in.. ker je vsem trem krulilo po želodčku, smo kar takoj šle v kantino na malo mehiške hrane. Njama Njama! Za malo časa se nam je pridružil kolega iz salse, Mirko, kasneje pa Majča!!

Trio A in Mirko

Majči in 3xA

Hrana je bila itak super, družba tudi in ko sta se Mirko in Maja izmenjala, sva 3xA in 1xM šli do skeleta, pokušat par koktejlov. In ker so nam bili dobri,s mo šli še do skeleta2 pokušavat naprej in zraven še plesat. .. Tako smo tudi malo potelovadile in se razmigale :)

V soboto pa smo se takoj, ko smo se zbudile, šle proti Domžalam k Alenki odložit stvari in via na piknik. Super je blo! Dolična družba, ples, igre, hrana!! mmmm!! :) Glavni organizator je bil Panchito in glej ga.. si je vzel nekaj časa, da je Anno učil plesat bachato.

Razdelili so nas na enih 8 ekip. Morali smo plesat, delat razne zadeve nepovezane s plesom itd itd. Sodniki so bili pa kar eni možje, ki so slučajno bili tam in pili birco :)

In.. mene je doletela preizkušnja kizombe... ki mi ne gre ravno še najboljše.. hm.. ma... ko gledam to sliko, se mi utrne vprašanje.. Ma kaj mam res tko veliko rit?

In... razglasitev rezultatov..... The winner is.... NAŠA SKUPINA!!!!!!!

Na koncu je Pancho opustil CDje in mešalno mizo in vzel v roke kitaro ;) Super zaključek večera

Nedelja... najprej zajtrk, potem čvek in odhod in seveda v trgovino po vstopnico za na barko - 6pack za Sebastjana :)

... na obali ni blo kej dosti vetra, pa še pozne smo bile, tako da smo iz Kopra prišli niti ne do Izole po morju.. in evo nas.... :) Seba je cel fotograf! Ful lepa fotka s ful lepimi babami ;)

Lep podaljšan vikend je bil in za finiš, sva v ponedeljek šli z Anno še v Sistiano malo na morje.. potem pa je v torek zjutraj šla..

ANNA!! HVALA ZA OBISK ;)

Dojenčki

Če bi imela vse sakramente, bi lahko bila botra!

Hvala, ker sta pomislila name. V veliko čast mi je, da sta me o tem vprašala. ;)

Ana... Ona ni več moja...

Kako pogosto slišim to.. skoraj vsak dan.. A kaj da to pomeni.. Ja.. ko se 2 moji pupi skregata, pride ena k meni in reče.. "Ana.... ona ni več moja..", kar pomeni, da ni več njena prijateljica.. Potem dobim obrazložitev zakaj.. itak, malenkosti, ki zrasejo v slona. In potem ena reče.. "Ana, mene je strah, da bo ona povedala Nini, kaj sem o njej govorilaaaa.." (imena so izmišljena).. E.. sledil je pogovor... Ne vem, koliko so dejansko razumele, ampak... A ni zanimivo, kako večina ljudi zna takoj poiskat slabe lastnosti drugih... koliko je takih, ki znajo lepe stvari povedat o nekom, ga pohvaliti.. Kolikokrat se lahko sami zalotimo, da govorimo slabe reči o drugih, namesto da bi videli dobre strani.. ker tko in tko imamo vsi napake, je tko. Torej.. zakaj iskat slabo, če pa ima vsak izmed nas tudi dobre lastnosti. .. Se spomni, da sem enkrat slišala reči.. "Če ne moreš nič lepega povedati o človeku, bodi raje tiho."  .. hm.. res a ne..

Podobno je z iskrenostjo. ... če si iskren, se nimaš česa bati. Krit si v vsakem trenutku. ...Pred kratkim sem doživela en mini šok z eno novičko... iskrenost.. 1000x bolje resnica, kot pa zahrbtnost in čeprav mi novica ni bila niti slučajno všeč, je nisem sprejela niti tako slabo. Itak v vsakem trenutku imaš možnost odločitve, o čem boš razmišljal in kakim mislim se boš prepuščal.. tako da.. hvaležna sem za iskrenost in za vse boljšo sposobnost izbire misli in močjo ter voljo iti naprej in dosegati nove cilje.

Sem zakomplicirala a? :) Ma ja.. kaj čem.. ne potujem sedaj, tako da ne morem pisat o novih krajih. O latino žurih tudi ne morem stalno pisat,ker bi blo že dolgočasno.. tako da, kaj mi ostane drugega, kot da kaj napišem in zakompliciram :) sej sem vendarle ženska! :)

Da zaključim z lažjimi mislimi... Vsak dan je darilo, ki se ga splača živeti, prav tako je življenje. Podarjeno nam je. Imamo to srečo, da živimo, kjer živimo.
Ste si že kdaj rekli.. "če bi ta oseba bila še tukaj, bi jo večkrat obiskal/a"... Ste? No in.. a lahko kaj narediš, ko osebe ni več tu? .. Ne, a ne... lahko pa izkoristimo možnost, da večkrat obiščemo tiste, ki so med nami.. da ne bomo nekega dne spet na točki, ko si bomo rekli.. "Če bi..."

Zato si večkrat vzamem čas, tudi takrat, ko se mi ne da in grem obiskat najdražje, si zanje vzamem čas..  Na teh slikicah so mali drobni spominčki iz takih skupaj preživelih trenutkih.