Igraj se pa uživaj :): Premagala sem samo sebe ;)

E, pa je prišel ta dan. Po pravici povedano, si nekaj časa nazaj niti predstavljala nisem, da bom kdaj tekla mali maraton (21km). Nedosegljivo je bilo vse dokler se z Majo nisva dogovorili in tudi prijavili (kar nekaj mesecev nazaj) na mali Kraški maraton, 25.3.2012

Dan se je itak začel z budilko.. kako pa drugače.. in še uro so ponoči menjali, tako da sem v bistvu spala 1 uro manj! Ma ben.. zjutraj sem zrihtala vse une moje ceremonje :) Potem pa via Sežana. Itak sem vedla, da bomo dobili parkirni na super lokaciji.. Namreč, to sem sanja ponoči ;) Potem pa kar takoj prevzet štartno številko :) 1010 .. a ni dobra številka? :)

Tu smo prevzeli štartne številke in.. poleg mene je stala Špela Pretnar tu na tribuni in slikala množico. :)

Potem pa sva se tudi z Majo dobili, šli do enga kafetka, pit, jest (ne me2) in lulat in kakat.. ma kar češ, ni da ni :) hahha :) Sledilo je ogrevanje, strečing in via na štart.. E ja.. GUŽVA! :) Ma nič zato.. adrenalin in dobro vzdušje sta kar naraščala... Nekako smo slišali znak za štart, ma preden smo se mi začeli premikat in šli skozi uni napihljiv rdeč lokec za štart, je šlo mimo ene 3 minute.. potem pa via!!!!!!

Ene prve par kilometrov so vsi kar nekam hitro tekli. Maja je šla naprej, jaz sme pa skušala držat svoj tempo, da se ne bi preveč hitro utrudila. Zdelo se mi je, kot da me vsi prehitevajo.. Ma :) Sem si tudi sama dopovedovala, da to sploh ni pomembno. Halo :) Sej sem šla zase in tečt.. na svojo preizkušnjo ;) In v tem duhu sem tudi tekla naprej. Prvih 6 km je bilo vse v hribček.. Uff.. potem malo spusta in še kar hribček.. In to kar do konca.. skoz nekam navzgor. Ma se je dalo. ..Kasneje, po 10.km sem pa tudi jaz začela prehitevat :) .. ...Ob poti so bile table. Običajno so jih postavili ob značkah za cele km. Spomnim se tiste pri 18.km.. "Ne se čudit razdalji, Bodi ponosen nase al.. čudi se sebi".. ali nekaj podobnega.. ne vem.. ma je bla dobra ;)... Fajn je bilo brat :) Res vzpodbudno! ..aja, zdej vem.. "Ne občuduj razdalje, občuduj sebe."
Ko sta manjkala še 2 km, je bil spet in še vedno hrib. Kar mi ni blo jasno, da kako je to tako možno. No, kakorkoli, hrib je bil za vse in bližali smo se koncu. Kolk je blo fajn, ko si že lahko iz daljave (preko zvočnikov) slišal glas, ki je ob cilju vzpodbujal..O, takrat sem vedla.. zdej sem pa res blizu! .... Še en ovinek.. ljudje so navijali, ploskali in že sem zagledala un rdeč napihljiv lok pred seboj... Kar pospešila sem :) in pritekla na cilj z rokami na vzgor, ker sem danes zase ZMAGALA! ;)

Maja je prihaja proti cilju (z rdečo majico)

jaz na cilju :)

Oo.. ma ko sem pritekla, bi še kar tekla :) Mentalno nisem bila utrujena, le kolena so rabla mal se ustavit, sicer pa super in fajn. In evo dokaz, da sva obe z Majčo, po 21km, sveže kot rožce ;)