Moja pot se je začela prejšnji ponedeljek dopoldan.. Na
letališče sem prišla v času in opazovala ljudi, kaj pa drugega. In.. ni za
verjet, koliko ljudi ima vamp, koliko je zalitih.. ma tudi tisti, ki niso tako
XXL, se prav vidi, da je imajo taki flafi flafi špeh. Prou škifo! Ma in
otroci... to je šele grozno.. V bistvu tistih normalno suhih otrok.. ker so pač
suhe, ker stalno laufajo naokoli, skoraj da ne vidiš.. razen v kakih revnih
predelih mest.. ampak teh ni na letališču. Čeprav sem vajena tega »sveta« tu,
sem vedno znova presenečena nad to flafi flafi špehavostjo. Zakaj flafi
flafi?... ma neki da razčistimo... špeh, ki ga pridelaš pri nas, je bolj
kompakten, tu je pa ku en tekoč puding..
O... in da ne pozabim na en detajl.. steverdese na avionu...
že res, da je poceni linija.. ma pismo, ma tudi, da je tko debela, da je mogla
skoraj da postrani hodit naprej... sem hotla slikat, ma bi bulo preveč očitno..
ma da bi bla samo ona debela... zgleda, da za spriti airline moreš bit over weight
da greš lahko za steverdeso.
Še ena podrobnost iz letališča.. Naredite test: (ko mi gremo
v ZDA) ..v katero smer greste (glede pridobivanja teže na dopustu v zda) ..
laho naredite test.. poglejte, kaj jeste, ko sedite in čakate na avion.. potem
se ozrite okoli in poiščite človeka, ki je tisto, kot vi. Potem si oglejte
človeka.. In.. Če nadaljujete s tako hrano, potem boste taki, kot tisti stric
tam.. Kaj čem rečt.. ma sej se me
zastopi ne, kaj sem tela povedat a?
.. Po približno treh urah sem pristala na letališču Fort
Lauderdale. Stopim ven.. toplo in vlaga.. sem prav pozabla, kako to gre na
Floridi :) Potem pa še dobro, da mi je ostalo kaj v spomino, kako do Downtown
Miami-ja in potem do South Beach-a. Torej čakam več kot pol ure na busek, ki
pelje do vlaka.. tam pri vlaku spet enih 40 minut čakanja in ko sem končno bila
na vlaku, falim postajo.. ja.. sem spregledala, kje morem it dol.. torej.. grem
dol na končni postaji in spet.. čakanje, da vlak obrne.. OK.. grem dol na pravi
postaji (končno), da presedem na drugi vlak in itak.. čakamo, kako pa.. Potem
ta vlak končno pride in via v Miami downtown. Ko pridem spet do prave postaje,
kjer grem na une mini vlakce, ki gredo po dvignjeni želeynici (kot da bi bili
razgledni :) ), za čuda nisem čakala. Ben, spet grem dol na pravi postaji..
omni in grem dol.. tokrat čakat na bus, ki me bo peljal v South Beach. Za boga
se nisem mogla spomnit, kateri bus tja pelje, tko da sem kar vsak bus posebej
spraševala, kam gre in če pelje tja, kamor grem jaz.. in da spet ne omenim,
kolk časa sem čakala, da je končno prišel bus 120! .. tako da je moja pot, od
kar sem pristala v Fort Lauderdale, do check in-a v hostlu trajala skoraj 4
ure! Ja, 4 ure! Halo?! Let iz NY v FL je trajal 3 ure, ena boga potka pa 4...
mah.. tko pač je.. je blo že tko namenjeno.
Občutek, ko sem izstopila iz busa na Washington ave. in 5th,
je bil domač in hkrati nov, svež in z velikim občutkom svobode. Tisti, ki veste
malo več detajlov o mojem bivanju v Miamiju izpred 2,5 let nazaj, veste, o čem
govorim. Prispela sem v hostel in.. suepr občutek. Se čekiram in grem kar
najhitreje ven, na plažo hodit.. bosa.. vse gor do Lincoln road. (14 blocks..)
potem še sprehod po Lincoln Road. Polno ljudi... lepo, res
lepo. Lepo je biti spet nazaj. ... in še dobro, da sem rekla, da ne bom preveč
kupavala, ker imam že tko in tko doma, ful enih cunj.. ma, nisem zdržala in šla
sem v Mancy's in itak.. dvojne kavbojke.. ma to se mi itak splača tu kupit..
ker doma.. ja, doma se ne dobi kavbojk, da bi mi šle gor in da bi nekako še
spodobno stale na riti.. oz da bi sploh šle čez rit in da bi hkrati bla
sprejemljiva cena.. In da ne omenim, da sem za vsak slučaj kupla potem še
trojne.. ja.. skupaj 5! Če prištejem še une, ki jih imam doma.. mislim, da še v
življenju nisem mela tolk kavbojk, da bi mi hkrati šle vse gor :) Potem pa sem
še nakupla par enih majčk, pa oblekc in spet še ene skečerke (ja vem, se ne
tako napiše..) .. ma te so pa točno take, kot sem jih tela met in še manj kot
45€ so ble. Kaj sem še kupla?? Mmmm... ne vem.. aja, očala :) Ma joj.... ok dej, dovolj z oglasi za šoping v Miami
Beach!
Kot sem prej omenila, prvi dan je bil na izi in sem tudi šla
spat dokaj zgodaj.. hja.. ma kaj, dolga pot.. V hostlu se mi ni dalo kej preveč
se družit, ker sem prou rabla cajt zase, tako da me večino časa tudi ni blo v
hostlu.. Za zvečer, tudi če se mi je spalo, sem si pa rekla, da halo, da ne
morem it spat, ker sem v Miamiju! In sem se uštimala in šla na en drink ob 11h
zvečer enkrat.. Kdaj sem prišla nazaj? ... 7h zjutraj! Ja, še dobro, da sem šla
samo na en drink.. ne vem, kdaj bi prišla, če bi šla ven plesat (out clubbing).
Zaklepetala sem se s promotorjem enga lokala.. in tip je tko lepo pel.. stil R.
Kelly. Tak glas... bom dodala link na kak njegov avtorski komad, ko kaj najdem
na youtubu. Razložu je tudi zgodbo svojega življenja.. Ja.. tu sem se neki
navadla.. kar ljudje govorijo, je ista možnost, da govorijo resnico al pa da
lažejo.. tko da.. bom vseeno napisala.. Rekel
je, da je iz Detroita doma in da živi v Miamiju že več kot 10 let.. in.. v
familiji jih je blo več kot 10 (ne spomnem se več številke). Tako da ker je bil
najmlajši, se je z ostalimi ful boril in je zato bil problematičen.. in zato,
kot je on rekel.. »My mom kicked me out of home.« Rekel je, da je spal na
ulici, za kantami, za kakimi vrato in tako zrasel na ulici. Mal kasneje se ga
je sestra usmilila in ga vzela k sebi, da je imel kje prespat.. Da je preživel
in imel občutek moči, je začel dilat drogo.. Rekel je tudi, da je živel v
Nemčiji in je igral v nevem kateri košarkaški ligi. Pokazal je tudi luknjo na
vrhu hrbta in rekel, da je to spomin na strel. .. Zgledal je odkrit in če je
vse to res, vsaka mu čast, da se je izvlekel ven, naredil srednjo šolo, se
preselil na Florido in dela.. ustvarja muziko in gre naprej. Bravo Geo.
... škoda, ker nimam nobene njegove slike.. ja.. naj bi ga
šla pozdravit, ko sem šla, ma mi ni ratalo.. oz si nisem vzela cajt za to, ker
sem raje počela druge reči. ... pa še ta podrobnost... je prav zanimivo hodit
po ulici.. kot ženska mislim.. :) in če se usedeš.. pol se pa kar vsak tip
ustavi, ki gre mimo. Je prav zanimivo, kako imajo ljudje različne navadi in
kulturo okoli po svetu.
V sredo pa se je začelo drugačen način preživljanja časa..
ne več sama, kot sem na začetku izbrala, ampak.... ;) Ha! Podrobnosti v
naslednjem postu ;) :P
No comments:
Post a Comment