Tuesday, July 19, 2011

Proti San Franciscotu

Iz LA v SF je kar dolga pot, še posebej, če izbereš tisto, ko gre ob morju. Je ful daljša, ampak sigurno lepša.

Pot sem preživela v avtu :) kje pej drugje :) malo sem pisala poste za nazaj za blog, malo smo klepetali, malo slikali in seveda tudi za "5" minut zaprli oči ;)

In prvič v življenju sem videla naftno ploščad.. pa čeprav tako daleč, da niti ni bilo videt, da je naftna ploščad.

Tista reč na morju je naftna ploščad




In... ma ni za verjet, koli vrzot (ohrovta) se prideluje v enem kraju. Altro ke Vrtejba!! Ma če bi ble samo vrzote, bi bilo ok, ma kej ka je tak vonj povsod.. tudi v naselju.. tako, po kuhani vrzoti.. hard ej.. ni za verjet. :)


Na poti smo se tudi ustavili.. pokrajina je izgledala tako, kot na Irskem.. Hm.. kiri ekspert a.. še nikoli nisem bila na Irskem in dajem take primerjave.. Ampak.. no, ne na tej sliki, ampak ene pečine so bile res take, kot po slikah iz Irske. Tako da bo vejretno to to ;) Sicer pa je bilo tu ful mraz... vsaj za poletje in za moje okuse.. in glede na to, da smo pred 3 dnevi bili še v puščavi.. mhm... 16 stopinj je res premalo.





In zvečer smo končno prispeli. Ura je bila skoraj 10 zvečer. Parkirali smo točno tam, kjer živi Nikhil, Indijec, ki nas je gostil. Itak, CS ;)  Ko je prišel, smo se najprej še v živo predstavili in šli odložit reči in potem na pot proti renta car, da bi oddali avto.. ampak.. bili je zaprto.. tako smo šli nekaj pojest.. pico ;) In tako naprej nazaj "domov".

Zjutraj pa najprej na rentacar in.. itak so nam računali še en dan in tako smo to izkoristili in se šli še malo vozit po mestu in itak, peljali smo se čez Golden Gate Bridge. Most, ki je nekaj posebnega.

Ta slika je narejena direkt iz avta ;)


In.. med tem, ko smo se slikarili, sta prišla en starejši par mimo. Naredili so nam eno sliko - namreč, naštimani smo bili za pritisni in teči patent :)  .. potem začnemo nekaj debatirat in.. Teta pove, da je bila steverdesa in da je to njej bila super služba in da je napisala knjigo, ki se jo da kupit na amazon.com. Rekla je, da je super in da ima ful dobrih spominov in da naj se kar prijavim za to delo, glede na to, da govorim toliko jezikov. Ma.. meni se še vedno zdi, da bi lahko govorila še ene 2 jezika več. Ma ben ;)


Na pomolu skoraj pod mostom so bili ribiči in za tega je zgledalo, da ima stalnega prijatelja. ;) In ker je ta pelikan tako malo počrez gledal, tako, malo proseče, mu je ta stric vrgel ribo.. seveda je prej dobil kako cabado tudi.. Ma kar je blo smešno je to, da je ta pelikan imel kar nekaj časa to ribo v kljunu in ker ima kot neko vrečo, je bilo videt celo ribo.



Evo obris ribe v "vreči"



Potem pa oddaja avta in via peš čez China Town proti pomolu, kjer so odhodi za na otok Alkatraz.

Friday, July 15, 2011

Los Angeles, 11. in 12.7.2011

11.7.2011... Zjutraj smo ustali in rabli kar nekaj časa, da smo se spravli iz sobe. Ma ne preveč.. ravno prav ma.. pole sem, ko smo že bili na poti, jaz rekla, da rabim CVS, da grem kupit kartolino.. in.. mislim, da smo se vozili po mestu pol ure, da smo prišli do te kartoline :) Ma ben :) Komu se je pej mudilo a :)

Torej v LA smo prispeli v ponedeljek pozno popoldan in se takoj šli čekirat v naš motel.. ki je zares bil motel motel. Od zunaj je zgledal lepo, ma notri.. ma ben.. zgleda samo, da bi blo treba tiste tepihe fajn zribat in razkužit. ... In potem najprej na net malo prečekirat mejle in iskat za jest. Domislili smo se nekaj in sicer.. najboljša možnost za jest je, da gremo kar v šoping center v food court. Tam je vedno nekaj izbire in še dobre cene za kar dobiš in tako.. smo prispeli v ta šoping center in pojedli.. ma da niti ne omenjam, kako je mene in Danjelo matralo, da bi šle malo pokukat po trgovinah... mmmmm.... Ma ni kej, se ne da vedno ;) In.. ma ko prideš iz puščave v LA na tistih 28°C, se zdi, kot da je mraz in takoj smo imeli dolge hlače in felpe za oblečt :) Bogi mi.. in baje da je San Francisco še bolj mrzel in to niti ne 20°C.



:) A kdo kej zastopi?? :)
To je bilo slikano v korejskem predelu.

No, ta dan smo se več ali manj vozili z avtom po LA, Hollywood in pa Beverly Hills.. Sej smo bli prou pozorni, da bi vidli, če je kje kompanija ala Brenda, Dilan, Kelly in vsi ostali, ma ni blo nobenga naokoli.. Verjetno je blo že preveč pozno in so mogli it domov ;) Familja Walsh (Brendon in Brenda) je bila bolj ugledan in pridna ;)

Ma, v torek, smo ustali 10 do devete in skoraj da dobesedno tekli na zajtrk, ki je bil do 9. Ma.. kej je pej blo za jest.. čambelle in kafe. (čambella = donuts.. ma tisto, ki je Homer Simpson ;) ) in potem via na avto-ekskurzijo do Venice Beach


Venice Beach

Potem smo šli spet v naš nakupovalni center na kosilo :) In spet je mene in Dani matral firbc, kej imajo v tem ameriške H&M .. ma so ble tko lepe reči in poceni.. oblekce za manj ku 10 dolarjev.. ma kaj dobiš pri nas za 5 evrov!!!! Ma... ker sta Marko in Seba bla že ful potrpežljiva vse te dni, je Seba rekel, da nam da samo 5 minut.. ma.. to je blo zadosti glih za nam naredit gušt!

In potem via



Proti Long Beach – na drugi konc.

Tam je parkirana oz kar zasidrana in spremenjena v hotel ladja Queen Mary, ki je mlajša sestra Titanica. Ta ni ravno njena dvojčica, ampak je je nekako podobna.

Zraven te ladje je tudi ruska podmornica Ruski Škorpjon. Hm.. Ruska podmornica...ne vem sicer, kaj ma veze, da je tam parkirana in.. ja.. če češ greš lahko na turo..


Ladja Queen Mary in podmornica Ruski škorpjon


Jaz, Dani in Queen Mary


En delček Long Beach-a.


O ja, skoraj bi pozabla.. na poti do Long Beach-a je ful ful teh reči, ki pumpajo nafto. Baje da se tistim rečem reče naftna črpalka.

In.. kjer smo parkirali je blo itak za plačat, ma uni tip, ki je delal na parkirnem je rekel, da če kaj kupimo v teh trgovinah, nam dajo en žigec in tako ne bomo plačali parkirnega.. in.. Wala, kupli nismo neč, ma žigec smo glih tako dobili ;) Ha ;)

In potem.. itak vožnja vožnja in vožnja in bencinska in čaj in kafe na bencinski.. čaj je bil škifo ma.. poglejte, kakšen set tablet se prodaja.



In potem smo rabli ful časa, da smo prišli spet na predel Hollywood, kjer smo šli hodit po tej zloglasni Walk of Fame, kjer so postavljene zvezde znanih ljudi



Na začetku smo vsi navdušeni slikarli ma potem bolj kot je šel cajt naprej, bolj smo postajali izbirčni za se slikat z zvezdami :)


Oh Babe Babe,
How was I supose to know
That something was not right here.. :)
....


In moja ljubezen.. Mat Damon!
In.. ma uffa, da je mogla Jennifer Aniston pred 1 tednom bet to, da je dala odtis.. zaradi tega, so rokice od mojga ljubita Mat-a ble prekrite! Uffa!



Ma.. če ne druzga sem dala roke gor na odtis od ene igralke, ki je meni ful dobra.Meryl Streep




Tu pred to stavbo je tisti plac, kjer nekatere znane osebnosti dajejo odtise rok, nog in se podpišejo.

Kar nekaj časa smo hodili po tem pločniku z zvezdami in čitali, tako da smoraj nismo vidli, kako zgleda ulica, ker smo ves čas bili zaposleni z gledanjem v tla :)

V sredo pa... budnica zjutraj, zajtrk (kjer sem vzela samo mleko, ker une čambelle mi res ne grejo za jest), uštimat valiđe in na pot.. najprej pogledat ta znameniti ...



A kdo vidi kakšno znamenitost na tej sliki??? A? A? A? Ma daj no.. pogeljte malo bujši..
Če dobro pogledaš, vidiš tam na hribu napis Hollywood ;)

Tako da to smo si najprej pogledali oz iskali napis, da ga slikamo in potem se itak it slikat k tabli Beverly Hills.



In... se vozimo in.. tu po Hollywoodu ni nič tazga, če ob cesti vidiš cast, ki snema film.



Sam tu se ljudje ne neki gužvajo okrog scene, kjer se snema.. zgleda, da so že navajeni in da jim je to vsakdanje.. škoda le, da nismo videli nobenega znanega.. Ma, pej drugič ne ;)

In potem.. via proti San Franciscotu.

Thursday, July 14, 2011

Mesto zabave, Las Vegas, 6.7. – 11.7.2011

Kar nekaj časa smo preživeli v trgovinah :) Ma kej čmo :) Ma ja ne, sej ni bilo tako hudo ;)


Ta hiša je poleg šoping centra in.. kot sem že pri prejšnjem postu napisala, tu sme si dala delat še ta drugo luknjo v uhih. Zdej imam vsega skupaj 5 uhanov v uhih. Ja, iz 1 sem šla na 5 ;)


In en dan smo se uštifali jest kranjo in smo šli v market kupit pečenega piščanca in krompir in vse to lepo jedli na postli ;)

In 9.7. je Danjela končno dobila glavni del darila za rojstni dan. Circus de Soleil. To je najbolj znan cirkus na svetu, vsaj kar sem slišala in res.. ta spektakel je res nekaj enkratnega. Ni kot običajen cirkus. Program je povezan drugače. Na enrkat se dogaja več stvari in le ena je glavna.. neopisno.. res..

Ker ni bilo dovoljeno fotografirat, imam samo iz konca eno sliko.. nič takega, ampak.. v sebi nosim spomin na to enkratno doživetje.



Ha, ma kako smo to mi zrihtali, da Danjela ni vedla do konca, kam gremo.. Torej.. šli smo v šoping in nekako smo se morali izgovoriti, da smo (jaz) že utrujena ind a se mi ne da it še v eno veliko trgovino. Halo! Meni da se ne bi dalo it v Macy's!!! Ma ja.. in Danjela je verjela. Tako smo šli proti »domu« in se zrihtat. Danjela je bla kar nekam počasna. Ma ne počasna v smislu, da je delala vse počasi.. ona ni vedla, da imamo mi uro, mi pa smo teli čimbolj na skrito jo pripravit do tega, da se uštima in da gremo ona pa bi kar počivala še. Mm... potem pa nam je le ratalo in ko smo že hodili proti hotelu Treasure Island, je Dani hotla it lulat v en kazino.. in Seba ji reče, da bo pole in ona da ne ma pole sem še jz rekla in tako smo šli naprej. Marko in Seba sta hodila hitro in Dani je postajala vse bolj tečna že.. malo zaradi hitre hoje, malo zaradi tega, ker se ji je lulalo in... sej zastopim.. zakaj tako hitet, če pa ne gremo nikamor ne..  no, pote, sem enkrat neki rekla, da je nek evento in tako je kao blo malo boljše in še dobro, da je bla utrujena, da ni kej preveč spraševala. Potem pa prispemo do tega hotela in gremo proti vhodu za v dvorano in... VRSTA do ne vem kje.. takrat še ni vedla, kam gremo in je začela spraševat in meni je itak šlo na smeh, tko ku vedno, ko kaj skrivam. In potem je že vsa tečna rekla, da bo pa prašala ljudi, ki stojijo v vrsti, zakaj se gre. In takrat se damo v vrsto (končno prispemo na konec vrste) in ji povemo, zakaj se gre in damo karto ;)
.. Končno.. od Hurricana smo že to skrivali in tudi na blog nisem mogla napisat in še dobro da nisem, ker je Danjela prebrala post, kjer sem opisovala prvi post od Las Vegas-a.  .. In, kot sem že opisala.. predstava je bila super in vredna denarja.. čeprav smo kupli karte za boljše pozicije. Ma je bilo super videt od tam, kjer smo bili ;)

In potem smo šli še malo naokoli in sicer pogledat v Benetke (Venice).. slišali mso govort, da je notri v hotelu ena mala rekonstrukcija Benetk in..





In.. ma ne da je samo mala rekonstrukcija.. notri so restavracije, trgovine in še kanal z gondolami! In mostovi tudi. Halo!! Vse to je v hotelu in vedno je svetlo..

Te slike so bile narejene ob 1 al 2 ponoči in filing notri je, kot da je dan ozkot da bi se temnilo počasi.


Ta svetloba ti da fling, kot da nisi zaspan in na stropu je nebo... res... HARD ta Las Vegas in kolko denarja se tu obrača in porabi za izgradnjo takih reči. Hard no, kaj naredijo tu.. in da o fontanah (vodometih) niti ne govorimo.. kaki šowi ej.


V nedeljo, zadnji cel dan smo šli pogledat nekaj hotelov od znotraj in ekzibicijo Titanika.



Ta piramida je hotel Luxor in na vrhu piramide ima laser, ki ko sveti, sveti tako močno, da ga je moč videt iz vesolja. Ja, iz vesolja!
In tu smo šli na to predstavitev o Titaniku. Notri se itak nismo smeli slikat.... Ob vhodu smo dobili karto za na ladjo z našim imenom (imenom nekom, ki je dejansko bil potnik na Titaniku) ter s podatki, s kom potujemo in zakaj.



April 14, 1912
Ta datum je spremenil veliko življenj, družin, pravil varnosti na morju.. Ta dan je pomenil šok. Ladja, za katero se je govorilo, da je vsemogočna in nepotopljiva, je za vedno popeljala s seboj 1.523 življenj.

Potniki so potovali lahko v 3 razredih. Cene vozovnice 1. razreda so se gibale med 2.500 in 4.500 dolarji (takratni denar), kar bi danes bilo med 57.200 do 103.000 dolarjev.. skratka, ogromno! Najbolj luksuzna suite je bila za 103 tisoč dolarjev. Bili sta 2. Vozovnica 3. razreda je stala 40 takratnih ameriških dolarjev, kar bi danes bilo 900 dolarjev. Luksuz, ki so ga druge ladje nudile prvemu razredu, je na Titaniku bilo v drugem razredu. Luksuz prvega razreda je bil luksuz, ki ga do tistega časa ni imela nobena ladja.

Noč 14. aprila 1912 je bila na severnem atlantiku boljm rzla kot običajno. Morje je bilo mirno in lune ni bilo. Noč je bila jasna in opis nekaterega potnika pravi, da še nikoli ni videl toliko zvezda na nebu, kot to noč. Taki pogoji so mogoče bili ugodni za potnike, a neugodni za mornarje. Namreč, zelo težko je bilo opaziti ledene gore na vodi.. Iceberg. Titanik je dobival vse več opozoril od drugi ladij, da so opazile iceberge naokoli. Ladja Titanik, kljub opozorilom plula naprej s polno hitrostjo. Mikal jih je časovni rekord (Evropa – NY). Kapitan Edward J. Smith je naročil, da naj bodo še posebej pozorni na izvidnici zaradi icebergov.

Titanik je zadel ob Iceberg iz strani in kot vsi vemo iz filma, se je začel potapljat. Po 2 urah in pol seje potopil in tarajalo je še nadaljnjih 30-40 minut, da sta oba dela ladje prispela do dna morja.
Urmlo je 1.523 ljudi, preživelo jih je 705.

Na razstavi je bil tudi en kos ladje.. original.. in tudi original predmeti, ki so jih našli na ladji. Predmeti, pismo, razglednice, nakit,.. ljudi.

Na koncu razstave so ti tudi pvoedali, ali si preživel ali ne, glede na vozovnico, ki smo jo dobil na vhodu.. Jaz sem imela vozvnico tistega moškega, ki je tudi v filmu iskal otroka.. oz je kar cela familja iskala tega dojenčka a... ker so ga iskali, so bili prepozni za se rešit.. otrok se je z varuško rešil.. ona ga je vzela za škužo (izgovor), da je lahko šla na rešilne ladjice.. ker prednost so imele matere z otrocmi in otroci sami, potem ženske itd. Marko je bil tisti nono, ki se je v filmu odločil z ženo ostati na ladji.. V filmu ju prikazuje, kako ležita na postli in se držita za roko, ko se ladja potaplja. Danjela je bila en tip, designer, ki je vedno šel na prvo pot, ki ga je imela ladja z namenom si zapisati, kaj bi se dalo na ladji izboljšat, kaj bi bilo za popravit. Tudi on se ni rešil.. Edini, ki se je med nami rešil, je bil Sebastjan. O njem se ne ve dosti..

Strica, ki je delal tu na tej razstavi, sem vprašala, ali je zgodba od Jack-a in Rose resnična...  po TV se je gvoorilo, da ni resnična, ampak uni stric je rekel, da obstaja zgodba, na kateri so potem dobili inspiracijo in napisali zgodbo o Jack in Rose... In sicer.. Bila sta 2 potnika iz drugega potovalnega razreda. Poročen moški in mlada ženska.. ona je bila njegova ljubinka in tu sta na skrivaj imela afero. On naj bi ji podaril verižico z obeskom in ona naj bi na ladji z njim zanosila. Rešila se je, a on se ni...

Na tej razstavi je tudi en mali kos ledu.. pravi.. mrzel itak in.. iceberg je iz slane vode in ker ima slana voda nižje ledišče, je še bolj mrzel... ko se je Titanik potopil in ko so ljudje bili v morju, so umrli zaradi podhladitev.
Na pomoč je Titaniku prišla ladja Carpathia.

Izboljšave po potopitvi Titanika:
- vse ladje, ki so plule čez Atlantik, so morale iti bolj južno
- frekvenca javljanja preko radia je bila višja
- moralo je biti dovolj rešilnih ladjih, dovolj veliko število, da bi vsi potniki ladje lahko šli nanje.
- trening osebja za reševanje in seznanitev potnikov, kaj storiti, ko se zgodi nesreča na morju.
- leta 1914 so ustanovili »patruljo ledu« (čekira, pregleduje morje, kjer je led)
Od takrat naprej ni bilo nobeno življenje izgubljeno zaradi trka v ledeno goro (iceberg)


Po tem smo se šli še malo afnat po hotelih in pregledovat, kakšni so v notranjosti.




In gledat šow s fontanami (vodometi) in ognjem






Večer pa se je zaključil v kazinoju. Dani in Seba sta dala vsak 10 dolarjev, zaključila pa sta s 100. Bravo naši!! :)
Hm.. glavno pri igrah na srečo je, da se znaš ustavit... Ne bom pametna, ker jz ne igram, ma tko pravijo ;)



In še naš hladilnik, by Danjela





Skratka.. Las Vegas je kot mesto drugačno kot ostala.. igralnice, polne ceste, nenavadni hoteli. .. Zanimiva destinacija za videt.. čerpav se mi na začetku ni zdelo nič kaj posebnega, se je potem izkazalo kot zanimivo.

Death Valley, 9.7.2011


Na vse zgodaj zjutraj smo se odpravili v.. ma ne v Death Valley, ampak v šoping ;) kjer z Dani nisva najdli neč. Srečo sva imeli samo prve dni.. Ma ben. Smo pej pršparale ne.. ma škoda, ker to v zda so dore reči in za dobro dobro ceno.

Torej, preden smo šli na pot, smo mogli imet obvezno premo s sabo, kar je voda, in..


sok, korenček, sok in piškotki ;)


In.. vožnja po uni ravni cestah in po puščavi. Ta dan smo imeli tako srečo, da je bilo oblačno, ker je tako bilo »samo« 43 stopinj.. ponavadi je čez 50.. Ja.. in najvišnja izmerjena temperatura tu je 57 stopinj!

Najprej smo se ustavili pri Zabriski Point ..  hribčki.. taki lepi in zanimivi predvsem pa vroče za hpodit v hribček, ki je res samo 5 minut za hodit ma so 2 klopce na poti, ker ko je ful vroče, verjetno ne moreš prit do vrha brez počitka.




 
In potem smo se peljali do te znamenite Death Valley, mrtve doline.
Pred nami se je širlila belina.. dolina med dvema hribovjema.. bela.. sol.. kristalizirana sol.



Ta dolina je 85m pod morsko gladino. Zakaj je tako? Pred mnogimi mnogimi mnogimi leti tu ni bilo doline. Potresi in geološke premikanje je povzročilo, da je začela nastajati dolina. Na eni strani je gorovje Panamint, na drugi strani pa Black Mountain. Ta dva dela gorovj sta pred mnogimi leti bila skupaj. Naslednji močnejši potres bo povzročil »padec« doline in tako bo še nižje pod morsko gladino.




Da smo to lahko slikali, smo šli na razgledno točko, ki se ji reče Dante's view... tu smo počakali tudi sončni zahod.


In še zaključna skupinska slika ;)