Sreda, Danjelin rojstni dan, 6.7.2011.. 30 let ;)

Zjutraj oz dopoldan smo se iz Hurricana odpravili proti Las Vegas s celim planimo, kaj bomo dali Danjeli. Zjutraj smo ji voščili tako da je zvenelo, da bo to to.

Ko smo prispeli v Las Vegas, smo šli najprej odložit stvari in potem takoj v outlet v šoping. Tam smo si z Danjelo neki nabavle, Seba tudi, Marko je pa tisti, ki je napolnil celo boršo in.. Ker mi je Marko obljubil že za 2 rojstna dneva verižico oz za vsak r. dan eno od Brail al pa od Fosila.. in ker tega ni bilo na vidiku, sem se jaz domislila nečesa novega.. namreč.. v Antelope Canyon sem videla eno teto, ki je v prvi luknji v uhu imela velike okrogle uhane (ciganske), v drugi luknji pa je imela male uhančke. In.. jaz takoj ideja in evo...

Evo.. tako imam zdej še 2 novi luknji in seveda še 2 nova uhana. Ha! :) Do zdej nisem ravno imela nekih uhančkov tam, kjer jih ponavadi imajo pupe.. in zdej, kar 4 nove v 10 dneh :)

Potem pa.. Mi smo bili zmenjeni, da kupimo Danjeli torto in brezalkoholni šampanjc. Zato se nam je tudi mudilo iz nakupovalnega centra.. In.. najprej smo šli jest in Danjela je na naše veselje predlagala perutničke pri Hooters :) Nanka oment, da smo bili vsi kontenti :)

In ker je imela Danjela imela r. dan in sem jaz to seveda povedala, so ji peli in so se pupe slikale z Danjelo.

Ma.. V bistvu je bil Seba tisti,kis e je tel slikat s pupami :)

In potem.. cela reč, za prist do motela.. kako naredit, da gremo jaz in Marko kupit torto in šampanjc.. ko smo prispeli, smo kar neki zmutli, da gremo kupit biro in.. res, končno pridemo do marketa, kupimo torto – tiramisu in šampanjca ni bilo.. ma ben.. po poti že do marketa sem začela pihat balone. Svečke in te balone smo kupili že v Hurrican-u. Ko smo prispeli do našega motela, je Marko šel po Sebota. Dol je prišel z vžigalnikom in ta cajt sem jaz naložila 30 svečk na tiramisu. Tako smo se odpravli po hodniku.. torta v roki in balončki.. pred vrati smo upalili svečke in odprli vrata in začeli pet :)  Zgledalo je, da ji je bila sorpresa (presenečenje) všeč :)

Ma :) Če bi ona vedla, da darila zanjo ni še konec ;)

Teli smo najet limuzino, ma so bile že vse zasedene, potem smo teli kupit kašn šow, ma za ta dan je bilo tudi vse zabukirano, tako da bo dobila še nekaj 9.7. v soboto ;)

Po vsem tem smo se zrihtali in šli malo hodit po Las Vegasu. Uštimali smo se za ulla la ;) NE bom niti objavla slike, da se ne bojo še komu cedile sline :)

Nimam nekaj dosti slik po Las Vegasu, tako da bo treba počakat ;)

In.. drugi dan, četrtek 7.7.2011 smo se odpravili do Hoover Dam, na jez, ki je včasih bil največji jez.

In potem via Grand Canyon :)

Tam smo prišli, kupli karto... seveda ne za sky walk, ker je bilo malo predrago samo za se it sprehodit malo nad kanjonom.. in.. uživanje v lepoti narave in pripovedih Arnel-a.

Tisto, kar je videt na levi strani, taki polkrogec, kjer stojijo ljudje.. tisto je ta reč, sky walk, ki košta dodatnih 40 dolarjev.. mhm.. ma nam se ni zdelo vredno dat 40 dolarjev na osebo, za it tja.. Na dnu se vidi reko Colorado in.. to je to, Grand Canyon.

A vidite orla na desni strani od mene?? A ga kdo vidi??

Za pomoč sem dala to sliko dol..

Med tem ko je Marko sedel skoraj da na robu ob kanjonu, mu je prisedel Arnel, nativo.. oz indijanec, kot smo jim enkrat rekli. Začel mu je razlagat razne reči in potem je šel.. To mi je Marko povedal in postala sem radovedna. Želela sem še poslušati o njihovi kulturi in tako smo ga poiskali in prisluhnili. Začel je pripovedovati...

Ko je US government začel preganjati indijance, so se ti začeli umikati (različna plemena) v zavetje Grand Canyon-a. Kot je rekel on.. reka predstavlja njihovo kri, skale pa starega očeta. Orel, ki je v skalah, pa je prišel, da bi jih zaščitil. Belci jih niso mogli najti in tako jih je kanjon zaščitil in postalo je njihovo domovanje.. danes rezervat, kot temu uradno rečemo. V tisti vasi je živela tudi nona (babica) od Arnela, za katero je rekel, da je 100% nativo, indijanka. In.. to je še edina vas oz kraj v zda, kjer je pošto mogoče dostaviti le z mulami (konji). In.. Arnel ima tudi indijasnko ime, ki je »Flat head« v angleščini. In.. povedal je, kako se daje indijanska imena. Običajno otroka opazuješ in mu daš ime, ki mu najbolj pristoji. Njegova prva hčerka se imenuje Little feather, ker ko se je rodila, je skozi okno padlo malo peresce, en sin je Lizzart (ampak v indijanskem jeziku) in pa še ena hčerka, ki je Mouse.

Razložil nam je tudi, da pečejo koreniko od agave (to je tisti kaktus, iz katerega se v Mehiki dela tekila) in da iz teka kaktusa pridobivajo tekočino oz ga cuzajo, da se odžejajo. In.. delajo namreč tudi vrv in iz vrvi sandale. Skratka vse se dobi iz narave.

In da iz prav tega kaktusa lahko narediš glavnik tako, seveda, da posušiš.

Arnel nam je tudi povedal, da se s tem (naslednja slika) grmičkom, »popraska« bodice stran iz kaktusovega sadeža.

Vprašala sem ga, kako je, ko umreš.. in rekel je, da 3 različna plemena to počenjo drugače. Eni daje telo na ploščad.. pojejo ptiči nekako.. torej, se vrne v naravo.. Eni položijo truplo v luknje v gorah oz skale in zaprejo luknje in ta tretji trupla zažgejo in dim, ko se vije, je duša, ki gre. Vsi verjamejo, da se duša vrne v zemljo in ponovno rodi. Rodi se potem neprestano, ampak samo enkrat živi kot človek. Ko se ponovno rodi, se rodi kot žival, po katerem je bil človek poimenovan. Naprimer Arnelovi otroci bodo miška, kuščar in pritč, kateri koli.

Vprašala sem ga še o loku.. lok je narejen iz hrastovega lesa, tetiva je jelenova hrbtenjača, puščice so iz ene rastline, ki raste povsod in ki ima ravne ravne veje oz steblca. Konico izoblikujejo iz črnega kamna in peresa.. peresa so obvezno orlova.. Zakaj? Ker orel vedno ulovi plen.

Mi z Arnelom.

Razložil nam je tudi, da so tipične hiše bile zragrejene – poletne iz vej iglavcev, da je bilo zračno (kot šotor), za pozimi je bilo v celoti narejeno iz lesa in luknje so zapunli (poštukali) z blatom.

Tudi zapel nam je po »indijansko« in povedal za legendo o fantu, ki je hodil vsak dan igrati flavto na kraj, kamor je hodil oven in.. nekega dne se ni vrnil več domov.. spremenil se je v ovna... Tako.. »indijanci« imajo ovna za brata. Ga ne lovijo niti ne obijajo, saj je njihov brat.

Zamenjali smo si naslove.. ne emaile in upajmo, da bomo ostali v kontaktu.

Še ena lepa slika Grand Canyon-a.

Po tem, ko smo se razšli z Arnelom, smo bili vsi pod velikim vtisom. Poslušali smo ga, kot bi požirali njegove besede.. žeja je bila neustavljiva.. Rada bi ga še poslušala in rada bi videla, če je to sploh še kje mogoče.

Potem smo se počasi odpravili nazaj proti Las Vegas-u in.. nisem morala mimo tega, da bi slikali nabiralnike, ki so ob cesti. Namreč.. v takih krajih sredi ničesar, so nabiralniki kar ob cesti in če je tista rdeča reč navzgor pomeni, da je notri pošta. In nabiralniki so kar odprti..

In evo dokaz na sliki

In še.. da se bo videlo, kako zgledajo ti kraji, ki so »sredi ničesar«. V ozadju je videt hiše in.. to naselje je prece veliko in.. preden prideš do naslednjega naselje, more preteči kar nekaj milj oz kilometrov.. ma to prav ful ful ful kilometrov..

Ha, si mislite, koliko km moreš narediti, da greš na kafe s prijateljem iz sosednje vasi :) Če imaš srečo, je naslendje naseleje samo kakih 25 km stran :)

4th of July, ponedeljek, Independence day

Ma ja, sej ne da ima ful veze, ker je ta 4th of July :) Ma ni važno, v glavnem, da so bile zastavce povsod in da so bili po celi ZDA ognjemeti ob 10h zvečer.

Alora.. štartali smo iz kraja Hurricane, kjer smo tudi spali in ker smo si rekli, da itak gremo gledat kamnje v Brice (nacionalni park), smo štartali malo kasneje.. mislim da enkrat ob 12-13h. In.. mi gremo in gremo in pridemo v en kraj, .. ki je bil tudi edini kraj.. namreč :) tu je več al manj kamnje, puščava. In.. zastavce vse povsod.. Evo, to je državni praznik!  No sej, mi imamo tudi zastave, ma je drugačen filing.. nam manjka malo patriotizma in ponosa, da smo Slovenci.

In potem, se peljemo še malo naprej in »Seba... Ustavi!!!!«  In se slikat na kamjončk ;)

In še malo naprej so bile ene tete, ki so prodajale rabljeno robo. In.. vprašale so nas, s kod smo in itak.. »Take a guess« :) In seveda, nihče ni uganil.. kako naj nekod ugane, če pa niti ne ve, da obstajamo :) No no, ni bilo tako hudo. One so se nekaj novega naučile ta dan in mi smo dobili še eno sliko ;) Tete

In potem se peljemo naprej, ker je stric Garmin tako naročil in pridemo do zapornic, kjer je bilo treba plačat 25 dolarjev, da bi se peljali skozi nacionalni park Zion. Ma.. ker bi se samo peljali smo se odločili, da gremo nazaj in da gremo po drugi poti do nacionalnega parka Bryce.

Po poti do Bryce-ja, smo šli skozi Red Rock Canyon.. v bistvu so to kamnji :) Ma ful ful lepi kamni.

Ha, ma kej je videt, da imam jz isto barvo ku ti kamnji?? :) Se prav mimitiziram z okoljem in še dobro, da imam obleke gor, da me je sploh videt ;)

In potem do Brye national park in.. ker smo se toliko ustavljali, smo gligh prišli v Bryce ob 17h, torej ob uri, ko zaprejo park. Ma.. v glavnem, smo šli v eno oštarijo in naročili perutničke, ker naj bi bile ful dobre.. Ma.. pri Hooters so ful ful boljše in še več jih dobiš ;) Ma ni blo slabo, pojedli smo glih tako vse ;)

In.. zakaj smo prišli tako daleč, da smo zamudili vstop v nacionalni park?! Ha, glih tu je fora.. nas niti ni več toliko zanimal nacionalni park, kot RODEO ;) ki se je izjemoma odvijal v ponedeljek (sicer od srede do sobote). Tako smo po tem, ko smo popapcali, šli na rodeo ;) Naš prvi kobojski rodeo.

  

In.. tam na rodeotu je bilo kot v filmu. En kloven, ki je zabaval in povezoval »program« Med drugim je tudi psraševal po državah in itak jaz sem na hitro mahala z roko in rekla, da smo iz Slovenije ;)

In potem se je začelo z divjimi konji. Ma to.. prou divji. Sej lahko dam gor sliko, ma ni isto.

In potem so bili na rodeotu tudi otroci. Ja.. ta najmlajši so »jahali« ovco, potem malega bikca in nekateri bikci so imeli rogove.. Ma.. jz ne vem.. ma ti starši, ki pustijo svoje otroke delat to.. ma ne vem.. kej čem rečt.. prou Amerika. Ups.. da ne bo kdo užaljen, ker Američani so vsi prebivalci Severne, Srednje in Južne Amerike.. torej prav ZDA-jevci! Ma sej imajo nekatire tudi take jopiče, kot so neprebojni in otroci imajo čelade, ma vse glih.

In potem, da je bilo bolj zanimivo, je uni kloven poklical na »parter« 4 pupke in 4 fantke in.. so kao tekmovali, kdo bo prej. Vsak je moral najprej 6-krat preskočit kolebnico, potem z obročom 7-krat zavrtet obroč okoli pasu in 8-krat, tako kot je na sliki. Uni kolc dat na čelo in se vrtet okoli :) In.. a kdo ugane, kak je bil rezultat?? :) Itak, vsi v smeh, ker prav vsi so se usuli in delali ovinke zaradi tega vrtenja. :) Skratka, prav smešno za videt :)

Potem pa.. smo se odločali, ali ostanemo do 22h ali ne, da bi videli ognjemet za US Independence day. Ma.. ker je bila še dolga pot pred nami, smo šli kar na pot po ravni cesti in.. Kako reče teta na garminu.. »Zavijte levo in vozite naravnost 189 km.« :) hahha :)   In.. na poti smo videli ognjemet in spet točno ob 22h :) Tako da smo dobili svojega ;)

Tako smo počasi prispeli do našega Huricana in.. verjetno šli spat.

Ma.. morem prou povedat :) Itak Marko ne bo bral tega posta, ker je itak z nami to :)  hhaa :) Prvi dan, ko smo prišli v Hurricana, smo teli it jest ven v Burger King, ker so imeli akcijo za piščanji sendvič in to za 1 dolar!! Ma, ker se je gospod moral it tuširat ne, smo zamudili! AAAAAaAAAaaaaAAAAaaaaAAA  in pole smo šli jest in je blo še neki škifo!!! Mooooooooo, Marko Barko!!! :)

Road trip

V petek, 1.7. smo se dobili v Phoenix-u, Arizona. Na letališče v New Orleansu sem prišla pravočasno, ampak.. moj let, ki naj bi letel na Denver, je imel zamudo, kar pomeni, da če bi šla s tem letom, ne bi nikoli ujela leta za v Phoenix.. Kar pomeni.. Halo! Potem mi je letaliska družba lepo porihtala povezavo z eno drugo letalsko družbo. Super! :) Vse se zrihta. Tako pridem na letališče in itak.. mojihprijateljev ni bilo tam. Ma.. dobim sms, da se dobimo pri točki, kjer se prevzema kufre in.. super ne.. ma, jih ni blo tam. In.. pole spet sms.. če sem sploh prispela na ta pravo letališče.. Ma itak!!! Sej zato sem ti dala vse tiste info o mojem letu, da vprašaš, kje moj avion pristane!! Itak, Marko ni prašal, ampak je samo gledal, kateri leti so pristajala na terminalu, na katerem so bili oni.. Itak, da sem jz bila na drugem terminalu!! Ma... Je treba vprašat ne.. V glavnem.. smo se dobili, šli prevzet avto, šli do hotela in to kar Hilton in potem via ven do Hooters!! :)

Jaz, Marko, Sebastjan in Danjela

Drugi dan pa takoj naprej, itak. Zjutraj.. mhm.. Naj bi ja, ma mi smo šli najprej po špežo, nabavli vse potrebno in potem na pot proti. 

Peljali smo se naprej proti Oak Creek Canyon in.. najprej ni zgledalo nič posebnega, ma potem.. Ti kamni so res nekaj posebnega. Slike so slike, ma ko si tam, je neopisno, kako zgleda.

Še vedno v Oak Creek Canyonu

In potem, med tem, ko sem šla lulat, sem naredila en makro posnetek :)

In.. to je pa slika po končanem fotografiranju (in lulanju).. To je že nekje v Utah ;)

v

Kar tako, sredi ničesar..

Ko smo z vsem zaključili, smo si poiskali plac za spat v kraju Page in naslednji dan šli v Anetelope Canyon, ampak.. še preden smo šli, sta se naša 2 voznika mogla podkrepčati kar s takim paninom ;)

Usedli smo se v avto in šli naprej proti Utah, na ogled Monument Valley. Za tiste, ki ne veste.. to je tam, kjer se snema večina kavbojskih filmov ;)

In ker smo imeli rezervirano turco v Antelope Canyon, smo morali it naprej, ponovno v Arizono.

In... Antelope Canyon

Meni osebno je ta Antelope Cayon super super všeč!! LE šjoda, da imam veliko slik zmaknjenih in zamegljenih, ker mi moj fotkič ne ravno tolerira majhnih premikov, če delaš slike brez fleša.

Ta dan, v nedeljo, 4.7.2011 smo prespali v Hurican.- u ;)

OD tam so bile pa nove dogodivščine in o tem kasneje ;)

Rada te imam

Sigurno je vsak izmed vas, ki je že dobil eden tistih mejlov, ki nekako pravi tako da... Objemi, reči rad, rada te imam itd danes, ker mogoče jutri ne bo več prilike.. Ste, je tako? .. Vemo, kako je nam Slovencem včasih težko objeti, težko reči, da imamo nekoga rada, ampak meni je en tak email dat že nekaj časa nazaj misliti in..

Vesela sem, da sem rekla, TE IMAM RADA, VEŠ..
ker jutru druge možnosti ne bo, da bi lahko to rekla..

Težko mi je, ampak.. nimam obžalovanj, nimam misli, da bi lahko naredila več, ker sem, kar sem lahko. Vesela sem zato in imam čisto vest.


ZA VEDNO BOŠ Z MANO,
TE MAM RADA

KOT BI REKLA TI, JUTRI JE NOV DAN.

Še malo New Orleans-a ;)

V sredo in četrtek sem se malo potikala po mestu.. itak, kaj pa druzga.  :) Najprej sem zjutraj naredila palačinke in porabla skoraj celo nutelo od Louisa. Palačinke niso bile zame.. naredila sem jih za presenečenje za mojga hosta. Vzela sem jih s sabo.. in itak, ker je bilo tako vroče, se je vse topilo in tudi nutela... o_O    Ma, potem, ko sem oddala razglednice, sem šla proti tramvaju in v center mesta in nato do stolpnice, kjer dela Lousi in.. tako mi je nekako ratalo ga priklicit in tako je dobil palačinke ;)  Fajn ne :) Tudi njemu je bilo ;)

Potem pa naokoli...

A kdo opazi ogrlice, ki visijo po vejah?? Ben, To se meče naokoli, ko je pust in ko je še neka reč, ko ženske dvigujajo majce, da pokažaje joške in ostali (ponavadi moški), jim v zahvala vržejo ogrlico. Ja! Ta "fešta" se je začela v New Orleansu.

Potem sem šla naprej na tramcaj in.. sem se usedla lepo tako, da bom imela razgled in.. pride ena pupa na tramvaj z neko veliko plahto kartona

In ker je bil karton tik pred mojim nosom, sem se presedla sem, od koder sem tudi to sliko slikala.. Sem vsaj kaj videla od tu :)

Potem pa še malo naokoli in spet nazaj..

In... kolk sme bila že utrujena od tega dneva.. ma sej ne da je ful naporno vse skupaj, ampak je tako vroče čez dan, da je prav muka bit okoli ... Tako da sem potem, ko sem si pogledala predel garden nekaj šla kar nazaj., kupla še eno cel nutelo in v hišo..

Na poti do hiše je ena hiša, ki ima na steni znak..

Tisti rumeni znak je narisala vojska, med tem časom, ko je bil hurikan Katrina v akciji. To je že precej let nazaj, ampak po New Orleans-u je še vedno videt njeno zapuščino.
Na tistem znaku "piše" datum, koliko ljudi naj bi bilo v bajti, koliko je najdenih, mrtvih... Katrina in voda je naredila ogromno škode in veliko ljudi je za vedno ostalo pogrešanih. Veliko stavb se ni več odprlo. Veliko tovarn, trgovin ni več odprtih... Ko je bilo to neurje, je voda (visoka po nekod tudi več kot 3 metre) ostala par mesecev.. in med tem časom, so ljudje, ki jim je uspelo it stran iz mesta, ostali kje drugje.. vse je bilo zaprto in nihče ni imel dovoljenja prit nazaj, dokler se ni posamezen del  mesta odprl...
Mesto se je tudi poplavilo zaradi zidu, zaščita, ki ni zdržala pritiska vode.. Skratka.. sedaj se še pozna posledice hurikana Katrina in.. stare hiše so vse zgrajene nekaj od zemlje, medtem pa ko so nove čisto pri tleh.. in tu se ve, da se lahko zgodi poplava.... Ma.. oni že vejo, če si zidajo nizke hiše...

Zvečer v četrtek smo potem šli v mehiško restavracijo na takose.. njami in potem sem si jz naštimala ruzak in ninat.. zjutraj pa sem vse lepo oddala v avto, da sem bila dopoldan fraj.

Potem pa sem bila fraj, da grem do Sculpture park, kjer so čudovite skulpture ( tu jih je samo nekaj)

Potem pa.. po parku, še kosilo in proti mestu, kamor se šla iskat moj ruzak in nato na bus. Vse je bilo kul. Louis je že dobil druge cs-ovce. Peljali so me do postaje, kjer ustavi bus za na letališče.. in.. bus je že skroraj bil tam in jaz sem laufala in itak je potem stal tam še 10 minut :) Ma.. kaj sem jaz pozabla... dat ključe od hiše nazaj Louisu... :(  To je bilo v petek in zdej je nedelja zvečer.... :(   Upam, da bo te dni kaka pošta na vidiku, da pošljem ključe ;)

Vse se bo zrihtalo, tako, kot se mora. ;)

Po ritmih mesta New Orleans :)

V New Orleans sem prišla 28.6. v torek. Ko sem prispela, sem dobila ruzak in nato takoj šla čakat na bus, E2, ki pelje v Downtown New Orleans. Tam ob postaji je čakala ena cela familja iz Bostona.. .. ma ku je blo toplo.. Ben, čez neki časa je le prišel bus in itak.. na busu zima! Ma uffa! Ma kej se prou ne da imet normalno temperaturo??

V centru mi je voznik pokazal, kam morem it in tam, ko sem prišla do stavbe, kjer dela Louis, moj host iz New Orleansa, sem poklicala po telefonu in ja, že je bil na recepciji. Tako sem šla odložit ruzak in druge reči in po mestu!!! :) Louis je imel še za delat, tako da sva se zmenila, da se dobiva čez približno 2 uri in pol in... Raziskujemo N. O. :)

Ker sem iskala CVS :) al pa Walgreens, sem prispela iz Financial district na ulico Canal, ki je ena najlepših v cetru mesta.

Evo.. Canal street. In tu.. da ne pozabim.. v tem mestu so ure vse povsod. Še v nobenem mestu nisem videla toliko ur kot tukaj.. zakaj jih je toliko.. mhm... bu..

Prišla sem do konca Canal street in videla reko Mississippi... Velika plovna reka, ki je verjetno tudi ta najbolj vjugasta na svetu.. ma če še katera druga reka naredi vsaj toliko ovinkov kot ta...

Potem sem se še malo sprehodila in počasi je ratal cajt, da se vrnem nazaj.. in tako sva šla z Louisom najprej v market po nabavo in potem naredit neki za jest... Njami!!! Solata in piščanc!!! Kolk sem pogrešala jz solato in zelenjavo!!!

Zvečer pa.. Obvezno ven provirat lokalni biro (pivo) in pa poslušat muziko v živo. Če je New Orleans znan po čemu, je to muzika v živo, Jazz.. Ma ja, ni samo jazz, ga je pa veliko in prav vsak dan v tednu imaš muziko v barih.. Vedno kaj dogaja, vedno vedno vedno.. po živi muziki je tudi to mesto znano.

In ta bend je ceo igral neko mešanico, ki je spominjala zelo zelo na kubanske ritme salse... Je pa blo tu meni neki smešno.. namreč.. nekateri so stali, ma je zgledalo, kot da smo vsi občinstvo. Vsi so gledali naprej proti bendu in plesali v tisti smeri.. nihče ni obrnih hrbta.. seveda, razen mene.. dokler nisem opazla, da imajo nek svoj patent, kako se premikat :)

Sreda... šla sem do bližnjega postajališča tramvaja, ki mu tu rečejo street car.

Mislim, da je to bila moja prva izkušnja s tramvajem.. Bolje pozno kot nikoli. ;)

Spet sem šla do Canal street in potem do francoskega dela (French quarter). Tam je res lepo in itak, naredila sem nekaj slikic ;)

In prišla sem do ene trgovine, ki je prodajala sladkarije in dali so mi neki za pokušat, pogledala sem ceno.. sej se mi je zdelo nekam drago, ma vseeno sem si mislila, da mi en piškotek ne bo znesel preveč.. in.. uffa, več kot 2 dalorja.. ma še dobro, da sem pozabla.. ker mam filing, da sem plačala precej več..

Potem še malo naprej in.. itak muzika muzika muzika :)

In potem.. spet malo k reki se sprehodit..

In ker so tu muzikanti, ki že leta živijo od tega prav povsod, sem se ta dan počutila dobra in »radodarna« in tako mi je en stric igral jazz szi trobento.

In .. pole je prišel mimo še ta...

Uuu... in ker je tu trajekt, ki gre čez reki zastonj, sem šla en điret gor in dol.. tako rečem, da sem šla na reko Mississippi ;)

Tu blizu je bil vhod za na trajektič

Potem pa počasi nazaj na Canal street do CVS po lak za nohte :) Ja vem.. ni kej.. na momente ne morem it mimo tega.. in.. pol nazaj domov..

Tko da.. najprej uštimat nohte in potem solato :) Njami njami spet solata, ma ta bot s hrenavkami :) in.. muzika!!!

Ma.. ma morem prou napisat, da je tu tako nekako no.. kako bi rekla.. v določenih lokalih, kjer je muzika v živo, pridejo ljudje plesat ne. Logično.. ma.. meni se zdi prou čudno, da sem nekje, kjer se pleše in da jz ne znam .. ma ja.. sej ne da imam interes znat tisto :) Jaz sem vseeno malo bolj za druge zvrsti ;) Sam tu.. meni se je zdelo, ku da sem šla namesto z avtom do tega bara, s časovnim strojem in da je letnica bila prav da ne več kot 1975 :)  Tudi obleke in eni tipi so imeli une frizure .. kako bi opisala.. ma ku pri briljantini :) in na momente se mi je zdelo, da gledam uno nadaljevanko Happy Days :)

Skratka, New Orleans je celo doživetje, vsaj meni in ga prav priporočam, če boste kdaj to v bližini ;)