Zjutraj oz dopoldan smo se iz Hurricana odpravili proti Las Vegas s celim planimo, kaj bomo dali Danjeli. Zjutraj smo ji voščili tako da je zvenelo, da bo to to.
Ko smo prispeli v Las Vegas, smo šli najprej odložit stvari in potem takoj v outlet v šoping. Tam smo si z Danjelo neki nabavle, Seba tudi, Marko je pa tisti, ki je napolnil celo boršo in.. Ker mi je Marko obljubil že za 2 rojstna dneva verižico oz za vsak r. dan eno od Brail al pa od Fosila.. in ker tega ni bilo na vidiku, sem se jaz domislila nečesa novega.. namreč.. v Antelope Canyon sem videla eno teto, ki je v prvi luknji v uhu imela velike okrogle uhane (ciganske), v drugi luknji pa je imela male uhančke. In.. jaz takoj ideja in evo...
Evo.. tako imam zdej še 2 novi luknji in seveda še 2 nova uhana. Ha! :) Do zdej nisem ravno imela nekih uhančkov tam, kjer jih ponavadi imajo pupe.. in zdej, kar 4 nove v 10 dneh :)
Potem pa.. Mi smo bili zmenjeni, da kupimo Danjeli torto in brezalkoholni šampanjc. Zato se nam je tudi mudilo iz nakupovalnega centra.. In.. najprej smo šli jest in Danjela je na naše veselje predlagala perutničke pri Hooters :) Nanka oment, da smo bili vsi kontenti :)
In ker je imela Danjela imela r. dan in sem jaz to seveda povedala, so ji peli in so se pupe slikale z Danjelo.
Ma.. V bistvu je bil Seba tisti,kis e je tel slikat s pupami :)
In potem.. cela reč, za prist do motela.. kako naredit, da gremo jaz in Marko kupit torto in šampanjc.. ko smo prispeli, smo kar neki zmutli, da gremo kupit biro in.. res, končno pridemo do marketa, kupimo torto – tiramisu in šampanjca ni bilo.. ma ben.. po poti že do marketa sem začela pihat balone. Svečke in te balone smo kupili že v Hurrican-u. Ko smo prispeli do našega motela, je Marko šel po Sebota. Dol je prišel z vžigalnikom in ta cajt sem jaz naložila 30 svečk na tiramisu. Tako smo se odpravli po hodniku.. torta v roki in balončki.. pred vrati smo upalili svečke in odprli vrata in začeli pet :) Zgledalo je, da ji je bila sorpresa (presenečenje) všeč :)
Ma :) Če bi ona vedla, da darila zanjo ni še konec ;)
Teli smo najet limuzino, ma so bile že vse zasedene, potem smo teli kupit kašn šow, ma za ta dan je bilo tudi vse zabukirano, tako da bo dobila še nekaj 9.7. v soboto ;)
Po vsem tem smo se zrihtali in šli malo hodit po Las Vegasu. Uštimali smo se za ulla la ;) NE bom niti objavla slike, da se ne bojo še komu cedile sline :)
Nimam nekaj dosti slik po Las Vegasu, tako da bo treba počakat ;)
In.. drugi dan, četrtek 7.7.2011 smo se odpravili do Hoover Dam, na jez, ki je včasih bil največji jez.
In potem via Grand Canyon :)
Tam smo prišli, kupli karto... seveda ne za sky walk, ker je bilo malo predrago samo za se it sprehodit malo nad kanjonom.. in.. uživanje v lepoti narave in pripovedih Arnel-a.
Tisto, kar je videt na levi strani, taki polkrogec, kjer stojijo ljudje.. tisto je ta reč, sky walk, ki košta dodatnih 40 dolarjev.. mhm.. ma nam se ni zdelo vredno dat 40 dolarjev na osebo, za it tja.. Na dnu se vidi reko Colorado in.. to je to, Grand Canyon.
A vidite orla na desni strani od mene?? A ga kdo vidi??
Za pomoč sem dala to sliko dol..
Med tem ko je Marko sedel skoraj da na robu ob kanjonu, mu je prisedel Arnel, nativo.. oz indijanec, kot smo jim enkrat rekli. Začel mu je razlagat razne reči in potem je šel.. To mi je Marko povedal in postala sem radovedna. Želela sem še poslušati o njihovi kulturi in tako smo ga poiskali in prisluhnili. Začel je pripovedovati...
Ko je US government začel preganjati indijance, so se ti začeli umikati (različna plemena) v zavetje Grand Canyon-a. Kot je rekel on.. reka predstavlja njihovo kri, skale pa starega očeta. Orel, ki je v skalah, pa je prišel, da bi jih zaščitil. Belci jih niso mogli najti in tako jih je kanjon zaščitil in postalo je njihovo domovanje.. danes rezervat, kot temu uradno rečemo. V tisti vasi je živela tudi nona (babica) od Arnela, za katero je rekel, da je 100% nativo, indijanka. In.. to je še edina vas oz kraj v zda, kjer je pošto mogoče dostaviti le z mulami (konji). In.. Arnel ima tudi indijasnko ime, ki je »Flat head« v angleščini. In.. povedal je, kako se daje indijanska imena. Običajno otroka opazuješ in mu daš ime, ki mu najbolj pristoji. Njegova prva hčerka se imenuje Little feather, ker ko se je rodila, je skozi okno padlo malo peresce, en sin je Lizzart (ampak v indijanskem jeziku) in pa še ena hčerka, ki je Mouse.
Razložil nam je tudi, da pečejo koreniko od agave (to je tisti kaktus, iz katerega se v Mehiki dela tekila) in da iz teka kaktusa pridobivajo tekočino oz ga cuzajo, da se odžejajo. In.. delajo namreč tudi vrv in iz vrvi sandale. Skratka vse se dobi iz narave.
In da iz prav tega kaktusa lahko narediš glavnik tako, seveda, da posušiš.
Arnel nam je tudi povedal, da se s tem (naslednja slika) grmičkom, »popraska« bodice stran iz kaktusovega sadeža.
Vprašala sem ga, kako je, ko umreš.. in rekel je, da 3 različna plemena to počenjo drugače. Eni daje telo na ploščad.. pojejo ptiči nekako.. torej, se vrne v naravo.. Eni položijo truplo v luknje v gorah oz skale in zaprejo luknje in ta tretji trupla zažgejo in dim, ko se vije, je duša, ki gre. Vsi verjamejo, da se duša vrne v zemljo in ponovno rodi. Rodi se potem neprestano, ampak samo enkrat živi kot človek. Ko se ponovno rodi, se rodi kot žival, po katerem je bil človek poimenovan. Naprimer Arnelovi otroci bodo miška, kuščar in pritč, kateri koli.
Vprašala sem ga še o loku.. lok je narejen iz hrastovega lesa, tetiva je jelenova hrbtenjača, puščice so iz ene rastline, ki raste povsod in ki ima ravne ravne veje oz steblca. Konico izoblikujejo iz črnega kamna in peresa.. peresa so obvezno orlova.. Zakaj? Ker orel vedno ulovi plen.
Mi z Arnelom.
Razložil nam je tudi, da so tipične hiše bile zragrejene – poletne iz vej iglavcev, da je bilo zračno (kot šotor), za pozimi je bilo v celoti narejeno iz lesa in luknje so zapunli (poštukali) z blatom.
Tudi zapel nam je po »indijansko« in povedal za legendo o fantu, ki je hodil vsak dan igrati flavto na kraj, kamor je hodil oven in.. nekega dne se ni vrnil več domov.. spremenil se je v ovna... Tako.. »indijanci« imajo ovna za brata. Ga ne lovijo niti ne obijajo, saj je njihov brat.
Zamenjali smo si naslove.. ne emaile in upajmo, da bomo ostali v kontaktu.
Še ena lepa slika Grand Canyon-a.
Po tem, ko smo se razšli z Arnelom, smo bili vsi pod velikim vtisom. Poslušali smo ga, kot bi požirali njegove besede.. žeja je bila neustavljiva.. Rada bi ga še poslušala in rada bi videla, če je to sploh še kje mogoče.
Potem smo se počasi odpravili nazaj proti Las Vegas-u in.. nisem morala mimo tega, da bi slikali nabiralnike, ki so ob cesti. Namreč.. v takih krajih sredi ničesar, so nabiralniki kar ob cesti in če je tista rdeča reč navzgor pomeni, da je notri pošta. In nabiralniki so kar odprti..
In evo dokaz na sliki
In še.. da se bo videlo, kako zgledajo ti kraji, ki so »sredi ničesar«. V ozadju je videt hiše in.. to naselje je prece veliko in.. preden prideš do naslednjega naselje, more preteči kar nekaj milj oz kilometrov.. ma to prav ful ful ful kilometrov..
Ha, si mislite, koliko km moreš narediti, da greš na kafe s prijateljem iz sosednje vasi :) Če imaš srečo, je naslendje naseleje samo kakih 25 km stran :)
No comments:
Post a Comment