Konec šolskega leta 2013-14

Owrajt.. spet pišem.. ja.. en učenec mi je rekel, če bom še pisala.. in .. sej bi, ma med šolskim letom se mi prow ni dalo. Delo z otrocmi te bogati, ti da veliko, hkrati te pa izčrpa, ker daš en lep del sebe v delo.. potem je tu še do Postojne in nazaj... Sej vem, ni tako grozno daleč, ma vseeno.. po 4ih letih.. ma ja, nisem ne vem kakšen navdušenec sedet v avtu preveč časa, še posebej, če vozim jaz :) Sej kopilot sem rade volje :)

Od takrat, kar sem nazadnje pisala, se je ogromno stvari zgodilo.. no, spet ne toliko, kot na potovanjih.. ma dovolj, da ne bi pisala preveč za nazaj. Zato sem bom raje skoncentrirala na občutke ob zaključku leta, šolskega namreč. 

Tudi letos me je doletela čast, da sem devetarje učila plesat. Ja, prav jaz.. halo?! Jaz učit plesat :) Ma morem rečt in se pohvalit, da so super plesali in da je moj trud in z njim po poti izgubljen glas (kljub mikrofonu) za teženje, obrodil sadove :) Res.. super so plesali :) Bravo!  

Evo, tu so videoti na njih ples.. priznam, pri valčku in cha cha-ju sem jih preveč matematično uredila v vrste :) Ma ja.. kaj naj rečem, na napakah se učimo :) in če bom še kdaj imela na čez ples na valeti, vem, kako bi to matematično strukturo razbila ;)

Valček
https://www.youtube.com/watch?v=eSj0Nd6v-yc&feature=youtu.be

Cha Cha
https://www.youtube.com/watch?v=0bdgFAjIwjc&feature=youtu.be

Rueda de casino (moja najljubša)
https://www.youtube.com/watch?v=cQxTo_8PlOI&feature=youtu.be

Pred valeto je seveda bil tudi izlet v Gardaland. V bistvu nisem ne vem koliko fotkala. Joj ta tehnologija. Prej, ko sem s seboj nosila fotiča, sem ful lepe fotke naredila in vedno fotkala.. sedaj pa, ko lahko to počnem s telefonom.. ja ne vem.. kar precej manj slikc nastane.. Se bom morala poboljšat.

Skratka, super je bilo. Mulci so bili fajn :) Toršice tudi, vodič pa nam je za malico zrihtal krofe ;) Ma kaj če člowk več od življenja. :)

In tako so odšli devetarji. Te "mulčke" sem učila že v 6. razredu, ko sem prišla iz mojega oh in sploh enoletnega pohajanja nazaj v tisto.. kot rečejo.. back to real life.. Tako da te otroke, mladostnike sem videla rasti.. no.. vsaj od tistega 6.r do 9.r ;)

Potem je pa le prišel tisti tako težko pričakovanji 24.6. Ej.. mislim, da ga sedaj, ko delam v šoli, bolj nestrpno pričakujem kot učenci. Ampak res.. Edina razlika je v tem, da prej, ko sem jaz bila še v šoli, se je od ponedeljka do petka fuuuuuullll vleklo.. sedaj pa mine hitro! prehitro! Ah.. 

V tem pravkar zaključenem šolskem letu, sem učila samo 3 skupine matematiko (2x 9r in 1x 8r) in podaljšano bivanje.. v bistvu je bila ta kombinacija zmagovalna. :) 

S temi mojmi osmarji smo se kar ujeli :) Super skupina so bili. Med letom so, smo (tudi jaz od njih) se učili ne samo matematike, ampak tudi življenjskih modrosti :) kot je npr. to, da se morajo fantje naučit kuhat in likat, ker smo novodobne babe zahtevne in so to sedaj zelo pomembne kvalitete pri moških :) Ej.. ma kolk je blo meni fajn vsake toliko o tem kako rečt :) ... Na kar kak teden pred zaključkom pouka mi učenec iz skupine reče, da ga spominjam na Che Guevar-o. V moji glavi se je na hitro prikazala slika Che-ja na motorju in zraven je moja domišlija dodala še bazuko. Potem sem mojo slikco odmislila in ga vprašala, zakaj.. ker da sem revolucionarna duša. .. Lepo mi je, da me nekateri tako vidijo.. kot drugačno in izven standarda :) .. zadnji šolski dan pa so se vsi ti moji osmarji zbrali in mi predali darilce. Ko sem pogledala v darilno vrečko, sem videla rdečo majčko s poslikavo.. videla sem zvezdo in takoj v glavi me je prešinilo.. majčka s Che Guevaro :) in.. ko sme si jo oblekla sem šele opazila, da ima ta šarmantni Che oči kot moje.. in šele takrat sem dejansko uvidela, da sem to jaz :)  V čast mi je, da me vidijo kot revolucionarko :)

Ej.. ZAKON STE! :) Boljšega darila ne bi morali narediti.

In tako je prišel tudi podaljšan vikend v Rovinju.. salsa in morje :) Ma.. v bistvu nimam slike.. Ja.. spet isti izgovor, kot zgoraj...

In.. vsake stvari je enkrat konec tudi tako je bilo konec delovnih dni v šoli. Kar en čudem občutek je, ko iz na ful končaš in pristaneš na jutra brez budilke. Da ne bi bilo preve 100 na uro že prvi fraj teden, se je vreme skisalo in ohladilo. Uffa! In ravno ta teden, ko sva z Alenko bili zmenjeni, da greva pokukat v Zagreb. Ja, nisem še bila tam.. ma sej bom, to poletje pa res ;) in.. ker že dolgo časa prav tako zares nisem potovala, me drži, kot že dolgo ne. In.. da ne bi bila za malo, sem si preko ebaya na hitro kupila LP Europa.. Tako, da vidim tiste glavne stvari.. no.. sej za informacije vedno pogledam na wikitravel, ma imet knjigo mi je dalo dodaten zagon :) In da ne govorimo o tem, da se mi počasi od stalnosti in rutine že skoraj meša in da bi prav prow prišla menjava okolja.. ma taka konkretna menjava.. Mislim, da bi z Južno Ameriko lahko bila zadovoljna ;) .. Mislim pa, da bi bilo prav, da vidim tudi malo več Evrope.. vsaj tisto, kar me je vedno zanimalo.. Tipo Budimpešta in Blatno jezero, Rim, Firenze, Neapelj... skratka.. zgleda, da so ti kraji preveč blizu in dostopni, da še nisem bila tam..

Med prebiranjem, kaj vse početi v Zagrebu

Mislim, da bo za po tako dolgem odmoru, dovolj pisanja ;) Upam, da bom spet začela redno pisat, ker ob takem pisanju dobim vedno kako novo idejo, kam in kako pohajat.. Ampak.. to je lahko tudi nevarno.. Znam na hitro kupit kako karto in odletet :)

Ja ja, še sem tu...

Hm ja.. v bistvu zgleda, kot da sem še vedno v Miamiju.. ma ni ravno tako. Kar enih par dni za tistim postom iz Miamija, sem šla domov preko NY.. in šlo je mimo več kot leto.. Ja, več kot eno leto.

Ah.. kake plane sem jaz imela it nazaj.. Celo karto sem že imela in potem.. nisem šla. Stvari so se odvile drugače in ne obžalujem, da sem ostala. Zgodilo se je veliko lepih stvari, preprostih in enostavnih. Dosegla sem tudi en velik podvig.. ma res velik.. in sicer to, da sem lanske valetante jaz učila plesat. No.. sej plesat so že znali, jaz sem samo bila tista, ki jim je kar nekaj četrtkov v maju in junijo stalno težila in jih ravnala v vrste.

Sedaj pa.. še vedno delam v Postojni.. joj.. to se je pa zavleklo. Moralo bi bili samo 7 mesecev v šol. telu 2010/2011.. in sedaj teče ta 4. šol. leto. Ampak, to je zadnje leto. Mislim, da sedaj rabim eno spremembo. Kaj novega, drugačnega.. ali pa vsaj manj vožnje vsak dan.  ali pa.... kar menjava kontinenta :)

No.. sej zaenkrat bo dovolj pisanja.. samo toliko, da se ve, da nisem več v Miamiju in da sem še tu ;)

Še kar Florida

V sredo sem začutila, da sem imela dovolj časa zase in.. že v kuhinji v hostlu sem začela malo več komunicirati. Prvi, ki sem ga bolj spoznala, je bil Andreas. Še z dvema fantoma je kuhal kosilo.. ma ku je dišalo... bi prou z veseljem zamenjala mojo solato s pomidorom, kumaro in tuno.. ma ben.. Proti večeru, kot je navada v hostlu, so se vsi več al manj zbirali v skupnem prostoru in se menili, kam it ven.

Promotor je vabil ne vem več kam.. ma jaz nisem bila za tja, tko da smo se potem zmenili, da gremo v Mango plesat.. na ocean drive. Tam kelnarji in kelnarce tudi nastopajo.. na šanku, odrčku.. ma dobro.. ženske so dobre.. ma mene to ne ravno zanima.. tipi pa.. mamma mia! ...

Dobro.. uni z brado ni bil glih po mojih okusih.. ma uni s pajčevino... še enkrat.. mamma mia! :)

 O... ma tolko nisem pej že dolgo cajta plesala!!! Tko sem se mela fajn tam, da smo se potem vrnili tja še 2x.

Na sliki je pol sveta glede narodnosti :) Slovenia, Argentina, Uruguay, UK, France, Australia, Colombia. Glede držav se prav da nismo podvajali :) Bolj kot je mešano, bolje je in točno ti, ki so na sliki, so mi bili super družba! Res. Sem sigurna, da bom z nekaterimi ostala v kontaktu in da se bom še kdaj kej vidla s kom od teh.

Ooooo.. Eden izmed najboljših plesalcev tam, je bil Andreas. Marija... Salsa, merengue.. bachata niti ne.. tko da sem ga jaz to učila, ma če ne.. zna plesat.. le ena podrobnost je tu..

A kdo kej opazi? Ja.. je namreč več kot eno glavo manjši od mene..  tko da.. dokler se nisem navadla na višino.. :) prou zabavno je blo in mislim, da prav zaradi plesa z njim, so mi ratale na nogah močnejše mišice, ker sem bla večkrat s pokrčenimi kolenami :) Cel fitnes za plesat.. še posebej kak regeton :) .. eee.. tu so delale mišice.

.. Je bil pa cel šou.. na začetku so »ta malega« vsi tko malo čudno gledali.. potem pa so prav gledali z veseljem, kako je plesal in nas babe vrtel v salsi :) š malo in bi hmali dobili pogodbo za delat v baru :)

.. spat smo šli enkrat ob 7h zjutraj.. zbudila sem se okrog 10h in ko sem šla tja v loby (skupni plac) so vsi že bli tam :) Ej.. kot da nihče ni mogel več spat.. in.. na hitro smo se zmenili in šli na plažo.. spet ta velika skupina. .. škoda, da nisem slikala kej tam pri morju še.. ma kar je, je :) je pa spomin v glavi.

In potem, da bomo zdravi in jedli pravo hrano, smo se odločili, da bomo kuhali. Tokrat ne cela skupina, ampak samo v 4. Akcija!

Zvečer pa.. ja, ne mormo it glih spat in da ne bomo hoidli skozi v Mangota, smo rekli, da zaupamo promotorju, plačamo 10$ in gremo nekam, kejr bo žur.. ma.. ko smo prišli tja.. gužva, da se nisi mogu premikat.. o plasanju si lahko samo sanjal.. potem še dejstvo, da na Floridi lahko kadijo v baru, če se pač ne je notri.. agrh..... uffa... kar neki no.. v glavnem, po 5 minutah smo se odločili, da gremo na gvišno.. v mangota. Na poti smo se ustavili v burgerkingu na smutiju. In takrat pride mimo nek folk in maha na oknu.. Andy gre ven in vidim, da daje zapestnico enemu tipu (dokaz, da je bil žur plačan .. za it v uni klub od prej). Ko sem še jaz prišla ven, me je en žical, da naj mu dam zapestnico.. ma kaj bom dajala.. ma kdo ga je pej poznal tega tipa.. in sem mu rekla, dej 5$ in ti jo dam.. on prvo da ne in še naprej neki poskušal in.. potem je le popustil in sva naredila menjavo.. vsaj 5$ sem dobila nazaj za tisti šit od žura... No.. potem v Mangotu je blo itak super.. in.. naslednji dan, sem pa le vidla, da je tisti tip, ki me je žical zazapestnico, v bistvu bil iz hostla. :) In takrat, ko sem ga vidla, sem mu rekla.. »Oh.. now I know you.« :)  Ma, on se je mel fajn tam, meni pa je blo super, da sem dobila nekaj dinčkov nazaj za žur, na katerem nisem bla nanka 10 min.

Ooooooo.... in v petek.. pool party!!! Ma kaj morem še kej posebej povedat? Super je blo!

Na tem pool partyiju, je Facundo srečal tipa, ki ga je spoznal v NYc v eni slabi situaciji. Namreč.. tip v modri majčki je en dan malo preveč spil in na ulici (zvečer) začel malo »težit« eni punci.. takrat je prišel tip te punce in ga je udaril. Tip je padel na tla, z glavo v pločnik.. razbil si je zob (za novga zapravil tam 400 dolarjev) in bil cel v modricah po obrazu... ko je mimo šel Facundo, ga je videl ležat na tleh. Pobral ga je in ga nesel v njegov hotel al hostel. .. in na ta dan žura sta se tam po naključju spet srečala in itak slikala in izmenjala fb. Jaz sem pa unega v modri majčki prav vprašala za dovoljenje, če lahko to štorjo na kratko napišem na blog. In itak, je privolil.

Na bazenu je blo super. Ko sem pospala tiste pol urce in se spočila, sem bla tudi jaz pripravljena malo densat :) Itak, krilce gor, da ni preveč treslo in shake it baby.. ma muzika je počasi postajala tiha in tako smo mi počasi odšli. Ker je bla moja majčka mokra in ker smo hodili po ocean drive, sem bila jaz zgoraj kar v kopalkah. Ja, tko ku v filmih, ko kaže Miami beach in vsi hodijo po cesti v kopalkah.. mah.. to se zares glih ne dogaja.. ma ben...

Ko smo hodili, smo pred seboj zagledali množico ljudi.. Andy je izjavil, da je verjetno karneval... jaz sem dala smao eno obrv gor.. mojo levo.. potem pa, ko smo prihajali vse bliže, smo videli, da je bila nesreča.. motorist se je zabil v avto... sedej je na pločniku in ustnica mu je visela.. ne bom šla preveč v detajle... potem so prišli gasilci in reševalci.. no, nisem tela glih fotkat, ma sem vseeno, da dam lahko sem na blog..

Tij je imel čelado na pol na glavi.. tko,da mu nič ni pomagalo in če bi imel čelado na glavi, bi tista ustnica verjetno še vedno bila na mestu... sklepam, da ni šel prav hitro, ker se po Ocean drive ne da vozit hitro in gre ves promet nasploh počasi.. tko da... čelado na glavo in pamet v roke.

... šli smomimo Versacejeve vile in potem še slikca pred urco..

.. potem pa končno v hostlu in.. vsi leni.. nobenmu se ni dalo kuhat.. edino jaz in Pere sva bla lačna in.. ker nisem mogla čakat, sem v naprej neki ppojedla..  Pere je pej pol skuhal rajž. Jz sem vzela mojo čotolo (plastična posoda), dala noter rajž, malo zelenjave in si shranla za kasneje, za pred odhodom na letališče.. ki je imel za bit med 3.30 in 4 ponoči... ja, po žuru paša nekej pojest.

E ja.. tudi ta noč je bla sleepless :) kako pa drugače.. :) Tako da je rajžek res pašal, ko sem prišla nazaj.

Ko sem prišla nazaj, so vsi naši, ki so še ostali v hostlu, bili v loby, da me pozdravijo. Kolk lepo ej! To smo se res nekako navezali drug na drugega in res upam, da se še kej srečamo.. enkrat, kjerkoli.

In.. kombič je popiskal in čas je bil, da grem... kar ne bi šla in bi kar podaljšala še za 2 dni. Prav zares.. ali pa za 1.. če bi prej bolje splanirala ta moj Canada-USA oddih, bi lahko letela iz Miamija domov.. ma tko, je blo treba it nazaj v NYC za 1 dan.. Boga jaz a ne :) No sej, ne da mi je v NYc blo slabo :)

Ooooo.. da ne pozabim.. te naše fante sem peljala tudi v galerijo Romera Britta. Obožujem njegove umetnine!

Bienvenida a Miami

Moja pot se je začela prejšnji ponedeljek dopoldan.. Na letališče sem prišla v času in opazovala ljudi, kaj pa drugega. In.. ni za verjet, koliko ljudi ima vamp, koliko je zalitih.. ma tudi tisti, ki niso tako XXL, se prav vidi, da je imajo taki flafi flafi špeh. Prou škifo! Ma in otroci... to je šele grozno.. V bistvu tistih normalno suhih otrok.. ker so pač suhe, ker stalno laufajo naokoli, skoraj da ne vidiš.. razen v kakih revnih predelih mest.. ampak teh ni na letališču. Čeprav sem vajena tega »sveta« tu, sem vedno znova presenečena nad to flafi flafi špehavostjo. Zakaj flafi flafi?... ma neki da razčistimo... špeh, ki ga pridelaš pri nas, je bolj kompakten, tu je pa ku en tekoč puding..

O... in da ne pozabim na en detajl.. steverdese na avionu... že res, da je poceni linija.. ma pismo, ma tudi, da je tko debela, da je mogla skoraj da postrani hodit naprej... sem hotla slikat, ma bi bulo preveč očitno.. ma da bi bla samo ona debela... zgleda, da za spriti airline moreš bit over weight da greš lahko za steverdeso.

Še ena podrobnost iz letališča.. Naredite test: (ko mi gremo v ZDA) ..v katero smer greste (glede pridobivanja teže na dopustu v zda) .. laho naredite test.. poglejte, kaj jeste, ko sedite in čakate na avion.. potem se ozrite okoli in poiščite človeka, ki je tisto, kot vi. Potem si oglejte človeka.. In.. Če nadaljujete s tako hrano, potem boste taki, kot tisti stric tam..  Kaj čem rečt.. ma sej se me zastopi ne, kaj sem tela povedat a?

.. Po približno treh urah sem pristala na letališču Fort Lauderdale. Stopim ven.. toplo in vlaga.. sem prav pozabla, kako to gre na Floridi :) Potem pa še dobro, da mi je ostalo kaj v spomino, kako do Downtown Miami-ja in potem do South Beach-a. Torej čakam več kot pol ure na busek, ki pelje do vlaka.. tam pri vlaku spet enih 40 minut čakanja in ko sem končno bila na vlaku, falim postajo.. ja.. sem spregledala, kje morem it dol.. torej.. grem dol na končni postaji in spet.. čakanje, da vlak obrne.. OK.. grem dol na pravi postaji (končno), da presedem na drugi vlak in itak.. čakamo, kako pa.. Potem ta vlak končno pride in via v Miami downtown. Ko pridem spet do prave postaje, kjer grem na une mini vlakce, ki gredo po dvignjeni želeynici (kot da bi bili razgledni :) ), za čuda nisem čakala. Ben, spet grem dol na pravi postaji.. omni in grem dol.. tokrat čakat na bus, ki me bo peljal v South Beach. Za boga se nisem mogla spomnit, kateri bus tja pelje, tko da sem kar vsak bus posebej spraševala, kam gre in če pelje tja, kamor grem jaz.. in da spet ne omenim, kolk časa sem čakala, da je končno prišel bus 120! .. tako da je moja pot, od kar sem pristala v Fort Lauderdale, do check in-a v hostlu trajala skoraj 4 ure! Ja, 4 ure! Halo?! Let iz NY v FL je trajal 3 ure, ena boga potka pa 4... mah.. tko pač je.. je blo že tko namenjeno.

Občutek, ko sem izstopila iz busa na Washington ave. in 5th, je bil domač in hkrati nov, svež in z velikim občutkom svobode. Tisti, ki veste malo več detajlov o mojem bivanju v Miamiju izpred 2,5 let nazaj, veste, o čem govorim. Prispela sem v hostel in.. suepr občutek. Se čekiram in grem kar najhitreje ven, na plažo hodit.. bosa.. vse gor do Lincoln road. (14 blocks..)

potem še sprehod po Lincoln Road. Polno ljudi... lepo, res lepo. Lepo je biti spet nazaj. ... in še dobro, da sem rekla, da ne bom preveč kupavala, ker imam že tko in tko doma, ful enih cunj.. ma, nisem zdržala in šla sem v Mancy's in itak.. dvojne kavbojke.. ma to se mi itak splača tu kupit.. ker doma.. ja, doma se ne dobi kavbojk, da bi mi šle gor in da bi nekako še spodobno stale na riti.. oz da bi sploh šle čez rit in da bi hkrati bla sprejemljiva cena.. In da ne omenim, da sem za vsak slučaj kupla potem še trojne.. ja.. skupaj 5! Če prištejem še une, ki jih imam doma.. mislim, da še v življenju nisem mela tolk kavbojk, da bi mi hkrati šle vse gor :) Potem pa sem še nakupla par enih majčk, pa oblekc in spet še ene skečerke (ja vem, se ne tako napiše..) .. ma te so pa točno take, kot sem jih tela met in še manj kot 45€ so ble. Kaj sem še kupla?? Mmmm... ne vem.. aja, očala :) Ma joj....  ok dej, dovolj z oglasi za šoping v Miami Beach!

Kot sem prej omenila, prvi dan je bil na izi in sem tudi šla spat dokaj zgodaj.. hja.. ma kaj, dolga pot.. V hostlu se mi ni dalo kej preveč se družit, ker sem prou rabla cajt zase, tako da me večino časa tudi ni blo v hostlu.. Za zvečer, tudi če se mi je spalo, sem si pa rekla, da halo, da ne morem it spat, ker sem v Miamiju! In sem se uštimala in šla na en drink ob 11h zvečer enkrat.. Kdaj sem prišla nazaj? ... 7h zjutraj! Ja, še dobro, da sem šla samo na en drink.. ne vem, kdaj bi prišla, če bi šla ven plesat (out clubbing). Zaklepetala sem se s promotorjem enga lokala.. in tip je tko lepo pel.. stil R. Kelly. Tak glas... bom dodala link na kak njegov avtorski komad, ko kaj najdem na youtubu. Razložu je tudi zgodbo svojega življenja.. Ja.. tu sem se neki navadla.. kar ljudje govorijo, je ista možnost, da govorijo resnico al pa da lažejo.. tko da.. bom vseeno napisala..            Rekel je, da je iz Detroita doma in da živi v Miamiju že več kot 10 let.. in.. v familiji jih je blo več kot 10 (ne spomnem se več številke). Tako da ker je bil najmlajši, se je z ostalimi ful boril in je zato bil problematičen.. in zato, kot je on rekel.. »My mom kicked me out of home.« Rekel je, da je spal na ulici, za kantami, za kakimi vrato in tako zrasel na ulici. Mal kasneje se ga je sestra usmilila in ga vzela k sebi, da je imel kje prespat.. Da je preživel in imel občutek moči, je začel dilat drogo.. Rekel je tudi, da je živel v Nemčiji in je igral v nevem kateri košarkaški ligi. Pokazal je tudi luknjo na vrhu hrbta in rekel, da je to spomin na strel. .. Zgledal je odkrit in če je vse to res, vsaka mu čast, da se je izvlekel ven, naredil srednjo šolo, se preselil na Florido in dela.. ustvarja muziko in gre naprej. Bravo Geo.

... škoda, ker nimam nobene njegove slike.. ja.. naj bi ga šla pozdravit, ko sem šla, ma mi ni ratalo.. oz si nisem vzela cajt za to, ker sem raje počela druge reči. ... pa še ta podrobnost... je prav zanimivo hodit po ulici.. kot ženska mislim.. :) in če se usedeš.. pol se pa kar vsak tip ustavi, ki gre mimo. Je prav zanimivo, kako imajo ljudje različne navadi in kulturo okoli po svetu.

V sredo pa se je začelo drugačen način preživljanja časa.. ne več sama, kot sem na začetku izbrala, ampak.... ;) Ha! Podrobnosti v naslednjem postu ;) :P

.. prepisujem zapis iz moje bukvice...

Owki, spet v siti situaciji.. no, mogoče ne ravno isti, podobni.. spet army dogodek.. tokrat ni bil rojstni dan, ampak srečanje skupine, ki ko gre na trening ali na misijo, gre skupaj. 45 jih je bilo prisotnih, 30 v Afganistanu... vozili smo se ene 2 uri izven NYc.. v en kraj, ki ga ne znam niti napisat.. še dobro, da sem prepisala ime.. Poughkeepsie City.. Ah.. vsi se med sabo poznajo, vsi so v vojski, familje med sabo.. Ma ja.. vse oči name.. ah :) še dobro, da je vsaj malo sonca bilo, da sem imela očala.. hm.. sej tudi ko se je skrilo, sem jih imela :) mah, na začetku sem si želela, da bi bila tako temna, da ne bi nihče videl, v katero smer gledam.. ma.. ker je vse v glavi, je tudi to šlo mimo :) ma res :) ha.. sam še nekaj sem tam opazila.. namreč.. je bilo opazit, da nisem bila edina, ki ni poznala vseh..še en par takih je bilo.. in vse ostale so bile na iphonu, ipad.. jaz pa.. pre-ipad.... ja, moja bukvica na čisto avtentične papirčke :) bi rada jz vidla, katera od njih še sploh zna pisat s kemikom na list papirja :)

Pogled iz višjega na prizorišče

in potem sem itak, ker se ne morem vzdržat tega.. šla plezat tja gor.. na žalost, ni moje slikce..

En teden nazaj sem prišla sem.. v NY.. dolga pot.. malo spanja, pisanja dnevnika.. ukvarjanja z uradnimi osebami na meji USA-Canada.. ma.. vse se je izšlo dobro. Na Penn station me je prišel iskar Real in.. za dobrodošlico, se je ulilo.. ma tko je padal dež.. uffa sem si mislila.. pa ne glih zdej, ko bom jz tu v ny...
Jaz sem počakala zunaj pod streho, med tem ko je Real šel po avto..

In itak.. kot naročeno.. že so bili super debeli ljudje okrog, ki so sam hodili za hrano in imeli kokakolo v roki. Ja.. a je videt, kak trebuh ima uni tip? . kako mu že rečejo američani takim debelim... ki imajo trebuh ogromen in neke nogice ven... mmm.. kako že.. ah.. se bom že spomnila. .. v glavnem.. me je minila takoj volja po tem, da bi jedla tisto fino hrano, ki jo dobiš na ulici. ... še dobro..

Preden smo prišli na Long Island (moje domovanje za 1 teden), sva šla v trgovino po sadje, jogurt in še par reči.. za vsak slučaj, da bom jaz za cel teden jedla zdravo. Ah.. to je to ...  je treba pazit tu, če ne se takoj napihneš..

Avto, ki bi ga lahko vozila, če bi želela.. tisti bel ;) in moj domek za en teden - hiška na sredini... mansardno stanovanje.. beri - obupno vroče povsod, razen v sobi, kjer je bila klima.

Ta prvi večer je bil kul.. najprej sem šla do Dragane.. že eno leto se nisva videli!!! ja, me2 se videvava enkrat na leto v NY.. tako je :) potem pa ven v Copa Gabana na latino muziko. Ej.. ti američani.. ma zakaj je treba imet 10 stopinj v zaprtih prostorih.

Moje prijateljice tu.. Jadranka na levi in Dragana na desni.

Jadranka je super punca s ful talenti in veliko volje do dela in ustvarjanja najrazličnejših reči. Dragana je zlata punca, vesela, odprta, ki ne sodi drugih ljudi.  In.. kjer je delala Jadranka so imeli najboljšo pito z jabolki in orehi!! mmm!!! Celo en dan za tem, ko je Dragana že šla na njen road trip, sem jaz šla spet tja, kjer je delala J in.., glej ga zlomka.. čeprav je pupa končala delat tam, je bila tam ravno takrat,ko sem jaz prišla na tortico :)

Najboljša pica (koščki) v mestu. Joe's pizza. Morete it probat, če boste tu.. V glavnem.. greste na podzemno in greste ven na W4 in ko pridete ven iz podzemne, greš samo mimo Theatre proti parkiču in ravno na ovinkiču.. evo, tam je ;) Celo znani ljudje pridejo tja na košček pice. Tako ima lastnik (na levi strani) na steni slike z znanimi ljudmi. Jaz sem jim pa tkoj povedala, da vsakič, ko sem v NY, pridem tja na pico ;) in.. če se mi bo dalo, bom mogoče celo sprintala slikco in jim poslala.

Ooo.. Novi stavbi raseta namesto twin towers ;) .. tu je ena izmed njiju v izgradnji.

Ta bot sem odkrila novi predel.. Jamaica bay, Queens. Plaža.. dolga, kot pri Coney island. Ko sem prišla tja, sem itak šla na plažo hodit.

In.. ker sem slikala, je en, ki je lovil, kar rekel, da zdej, ko toliko slikarim naokoli, da je prav ljubosumen, kjer njega ne slikam in evo.. je že poziral in evo.. slika slika... 

Kar nekaj časa sme hodila po plaži in nikjer nobenega. Hm.. mi je blo malo čudno.. ma.. bejži vedet s temi američani.. mogoče se jim pač ni dalo hodit po plaži.. ma.. ne.. je bil razlog tudi za to! In kar naenkrat nekdo piska in....

Hm.. plaža je bila zaščiteno obmnočje in kazen, če si bil na plaži, je 1000 dolarjev. Ma.. ker me je itak slišal po naglasu, da sem od nekje drugje, tako da mi je pač samo razložil, da se ne sme tam hodit,ker tja hodi tisti ptiček iz Bahamov odlagat jajca in da je v nevarnosti, da bo izginil (pismo.. sej ne vem niti, kako se zdej to reče po slovensko, ker razmišljam v angleščini).
No evo, pa smo se naučili nekaj novega.

A se kdo spomne, kaj je to??? Aaa?? Jaz ja, sem se pa le nekaj naučila v Montrealu ;)

Ok,.. nimam inspiracije več za pisat.. ura je pozna in.. jutri grem v Miami.. za malo manj kot en teden in v nedeljo bom spet nazaj, da potem v ponedeljek grem od tu proti domu. Imam kar en tak čuden filing, da grem stran od tu.. mogoče zato, ker napoved za Miami kaže dež za vse dni.. uffa.. Mah, bo že.. NY mi je ful všeč in... vsa ta raznolikost mi je ful všeč in ravno to kdaj pogrešam na uni strani, doma.

Če bo res dež, bo kaj več pisala ;)

Montreal, Montreal in Montreal

Sedaj, ko to pišem, sem že v NY in... Montreal me je očaral. Lepo mestece, ki se ga da prevozit s kolesom (no ja, ni tako majhno.. ma vseeno), lepi kraji, parki, prijazni ljudje, francoščina in angleščina.. Hm.. mi diši, da bom še šla pokukat tja v French Canada. .. Ja, jaz in moje ideje.. bom raje tiho :)

Kako veš, kdaj si v Montrealu?

Judy mi je rekla, da se stalno nekaj dela na cesti, rije, popravlja mostove in povsod, ampak res povsod so ti oranžno beli "količki". Sam res.. se strinjam. Jaz sem mislila, da Gorico stalno neki prekopavajo.. ma kako je v Montrealu :) Se Gorica skrije :)

Sej čez nekaj časa se počutiš kar domače med to oranžno barvo :) in ti prav manjka, če se voziš po cesti in kar nekaj časa ni nobenega dela na cesti :) Razen tega, ima Montreal ful dobro zrihtano za kolesarje. Kolesarske steze ob cesti, "parkingi" za kolesa, vsake toliko imaš tudi pumpo, da si napumpaš gume, mestna kolesa,... Lahko se tudi voziš po pločniku, ampak ne po avtocesti ;)

Ko smo že pri avtocesti... Uni dan sem vzela bičikleto (kolo), da se grem vozit po pišti (poti) od F1. Treba je blo it čez most na otoček in... Ej, jaz sem se skoz tu vozila po pločniku, ma bolj kot sem se bližala mostu, manj je blo tega pločnika inje blo treba it na cesto in to sem tudi naredila.. ma... ta cesta je bla dvopasovnica in... najprej mi avtobus piska in potem... O ne! Potem še policaji na kolesu za mano! .. uffa.... sem se že vidla, kako plačujem kazen... Eden je začel žvižgat in v francoščini mi govort... Jaz pa.. "Žn parle pa france..." in potem je sledila angleščina... E... kolesarila sem po avtocesti :) jao meni! Ma kaj, sem vsaj imela kaj zanimivega v dnevu :) V glavnem, ko sta oba policista vidla, da nisme od tam in da res nisem vedla, kaj počnem, sta me lepo spustila naprej in mi razložila, kam morem it. .... še dobro... :) .. evo cesto spodaj, kamor sem hotela jz it s kolesom..

I potem še osvojen cilj... F1!

Med letom je proga odprta za vse. Tudi za avte.. ma največ je pa kolesarjev in ljudi, ki se rola. Ma... me je prou primu gušt za it en điro z rolerji!!!


O... pa parki tukaj.. to je nekaj, kar obožujem v tem mestu. Tako urejeni, lepi, za športat al pa relax. Se kar lahko vidim tu. .. inko vidiš ljudi, ki športajo, te prime kar volja, da bi še ti šel al na rolerje al tečt.

O ja.. in d ane bi slučajno šel kdo hitreje kot 20km/h! :)

Poleg teh parkov s travo, je v Montrealu tudi Olimpijski park iz leta 1976. In v tem "parku" so tudi velika korita, kjer rasejo lepe "rožice".. kar zelenjava :)

zelenjavca

Poleg tega olimpijskega prizorišča, je Biodome. Prostor, ki je razdeljen na 4 dele z različnim podnebjem. Prvi del je tropski... vlaga.. tam sem se mogla prav slečt! Tudi največ časa sem porabla tu... ni težko uganit.. karibi.. Kostarika... 

Zgledalo je skoraj tako, kot bi hodil v gozdu. Tu so prave rastline, s pravim podrastjem, živalmu na prostem.. Kot bi bila tam v gozdu.. Kar naenkrat se je slišalo vreščanje.. bla sem sigurna, da so to papige are in ravno tako je bilo :) Ah.. sem že cel ekspert jaz, kar se tiče tropike :) Celo drevo guarumo je bilo.. na tem ponavadi živijo lenivci, ker se hranijo z listi tega drevesa. .. Ma, sem skušala najst lenivca v tisti goščavi, ma ga nisem... pej drugič ;)

To drevo se imenuje "čikle" in.. včasih, je bila ena izmed glavnih sestavin čingumov prav iz tega drevesa.. in.. končno mi je postalo jasno, od kje v španščini ime za žvakice.. Chicle (čikle)

Ostali deli so bili tudi zanimivi.. predvsem pingvini. :) kar nekaj jih je stalo obrnjenih v steno. In to s kljunom do stene... en je celo plaval (cel čas, kar sem jaz bila v tem predelu) s kljunom v šipo.. non stop.. ne vem, kolk časa prej je že ustrajal in kolk potem..  Verjetno so tko užaljeni, da živijo tu, da se kar dajo k zidu.. 

In.. hvala temu bidomu, sedaj končno vem, kaj so tiste reči, ki so kdaj na plaži.. ja, ne na plaži pri nas ;) .. Na spodnji slikci je tista reč na desni strani.. jaz sem vedno mislila, da so to kake čudne plavajoče rastline.. in zdej.. Vem! Notri je mini skat :) Pa zdej naj kdo reče, da potovat je brez veze. Poglej to, kolk se naučiš ;)

O ja, ma da ne pozabim.. če greste kdaj v Montreal al Quebec nasplošno, morate poskusit njihovo narodno jed. Ja, je fast food, ma ni važno. Je treba probat.. PUTIN. Pomfri prelit s posebno omakco in sirem in po želji lahko dodaš še druge zadeve gor,kot je zelenjava, meso, itd.. ma tipično je samo omakca in en njihov sir, ki je kot čingum.

Itak me je Judy peljala v ta najboljši plac za putin.. in ta porcija, ki jo imam, je SMALL.. ta velika pej.. ojej.. že to komi poješ in če bi bila polovica, bi blo glih prav... ma.. za enrkat vsake tolko.. njami :) .... lokalček, kamor sva šli to jest, je odprt 24 ur in ljudje čakajo zunaj v vrsti, da pridejo na vrsto! za pomfri! halo?! :) sam pritrdim.. se splača počakat ;) .. in... ma! ker je to tko fino, sva itak skor cel krožnik vsaka zase spraznili in potem.. aj aj aj.. site ku... in je blo treba it hodit.. mislim, da sem tisti večer prehodila cel predel Mont Royal. :)

O.. in še en predel, ki mi je kar všeč v Montrealu je gay predel. Vsi so veseli, iz ene strani ulice na drugo visijo roza balončki (kot za na jelko), vsi so prijazni,... skratka, plac, kamor si želiš it na en drink al se sprehodit.

In.. ma.. lahko da sem jaz za luno, ma jaz nisem vedla, da v francoščini in tudi v angleščini gay pomeni vesel. Kaj sem edina, ki tega ni vedla?

In ker se ve, da je meni hrana ful ful ful fina in da rada fino jem in Judy prav tako, sva si morali naredit načote! Na spomin skupnih časov v Pura Vida Land. .. Kostarika.. mmmmm... in tista zelena reč v skledici je guacamole!!! njami!!!! Tko finga, ku nardi Judy, ga ne naredi nihče! ;) Gracias mami, para hacer una rica comida como esa!! ... in.. v tem tednu je naročena, da gre k tetovatorju na pogovor o novem tatuju... Pura Vida. .. In vedno bolj razmišljam o svojem .. bi ga dala, al ga ne bi dala.. Ah.. to je zdaj vprašanje... :)

Moj zaden večer v Montrealu in na meji v ZDA

O, da ne bo pomote.. vmes se je še dosti zgodilo, kot samo to, kar sem napisala.. podrobnosti pridejo v naslednjem postu.. sedaj bi pisala o včeraj.. sem ravno na busu iz Montreala v NYc.. še par urc do prihoda.. Torej...

Mamma mia! Na US border (meja Kanada - ZDA).. uffa, že prej sem iskala in nisem našla naslova od Reala (namreč moreš imet nek naslov, kamor kao greš prvi dan, ko si v zda.. ).. mah, sem si rekla, se bom že spomnila ime kakega hostla, če bo treba. Potem pa pride na bus officer (ma ne vem, kako bi mi temu rekli.. v glavnem, tip v uniformi) in reče, da moremo s sabo vzet samo denarnico, dokumente in da to je to in da ostalo pustimo na busu. Jz pridna ku sem, sem itak ubogala. In gremo vsi dol iz busa in gremo v vrsto in pridem na vrsto, grem na okenčke in tip me začne spraševat vsa možna vprašanja, gledat moj potni list s 100 štemplji iz različnih držav, z vizami za v zda, vključno z delovno turistično, vidi vse štemplje, kolko-krat sem bla v zda in... mhm.. me praša itak, kaj da delam, služba, da si lahko vse to privoščim in rečem, da sem prof. matematike.. ahm.. ja, pol on takoj reče, da če je tako, potem pride tudi on over there (tja dol k nam) bit učitelj.. in sem se tako mogla zgovarjat, da kako potujem, da lahko tolko grem, itd itd.. ma standard no.. ah potem pa pride vprašanje.. Kam greš? .. Jz: "v NY in bom bivala pr prjatlu".. in on.. "nslov?" in jz.. "ne vem, ga ne znam na pamet in ne najdem, kje imam listek, kjer je napisan naslov".. U.. se je že začelo komplicirat.. potem on reče.. "kaj pa tel. številka?" In jaz.. "ja, jo imam, ma v bukvici na avtobusu." In on.. "ja zakaj nimaš bukvice ob sebi.." jaz "ker je officer rekel, da naj pustimo vse na busu in da naj vzamemo samo dokumente in denarnico." In on.. "ok, no pojdi na avtobus po bukvico s tel. številko."

No, jaz grem skozi vrata..(podbrobnost: nihče ne sme skozi vrata brez unih v uniformi) in jaz direkt na avtobus skozi vrata, na kar mi reče šofer, da ni ta pravi avtobus in da se je pramknil naprej in jz hitro tečem na druzga (TEČEM, kot bi bežela!) in una 2 v uniformi zunaj.. "Ej, kam greš?" in jaz.. "po telefonsko, ki je v bukvici na busu. Gospod iz okenčka me je poslal." ... Joj.. ej, me je prou že začelo skrbet vse skupaj.. da me ne dajo v kategorijo terorist. Potem končno me spustijo na bus.. itak je šel en z mano (verjetno, da ne sprožim kake bombe) in evo, že sem bla zunaj busa, ko je uni gospod iz okenčka že bil zunaj z mojim potnim listom in me iskal :) Joj! ma kaj se lahko še bolj vse skupaj zakomplicira??? ... in on.. "ma kje si bla?!" Jz pa mu prijazno povem, da sem morala počakat na komando, da lahko grem na avtobus.. ma kolk sem se trudla, da bi čimbolj bila prijazna in normalna in da ne bi zgledala zaspana.. namreč.. moja zadnja noč v Montrealu je bila sleepless (brez spanja). Potem končno gre stric za svoje okenčke, jaz mu dam bukvico, kjer je bila številka. prepisal jo je, še prstne odtise sem dala in slikica in evo, sem bila rešena. Uff... Marija! to je bil pravi prizor za access denied in vrnitev domov al pa v Montreal nazaj :)

O ja, sej vem.. ta post postaja že dolg in brez slik.. vem, kaj naj.. če bi tam še slikala :) ha! pol bi pa res bla že jutri doma :) in.. še sledi nakladanje.. sinoči.. spet brez slik, ker na žurke ne nosim fotkiča, ker ga nimam kam dat.. čim manj s sabo, ko grem ven.. Hja, ko bi to vsaj veljalo tudi za valigio (potovalko).. ma ne vem, kaj mam noter.. svinc verjetno! :|

Alora, sinoči.. Ma! Kaj naj rečem... Judy je bila utrujena, zato je rekla, da gre spat in da naj grem kar sama ven, da ni panike, da itak vem, kako prit na cilj. In.. ma sem prou upala, da bo prišel tudi un dober plesalec. Ma res, ful dobro je plesal.. ma kaj, je rekel, da oni grejo v drug diskač in jaz.. ma nisem tela neki na novo iskat.. sem šla kar na gvišno. Ben kaj, sej sem velika in samostojna :) lahko grem tudi sama, bo že. In jaz se zrihtam za prav, črna oprijeta oblekca, okrogli uhani,.. grem na podzemno in.. ja, edina uštimana in vsi ostali tko običajno.. itak, jaz sem šla ven žurat oni pa verjetno domov... ja, sem izstopala in na momente mi je bilo kar malo nerodno :) Ma pole si jaz rečem.. Ma koga briga, kdo me pej pozna.. in je takoj blo boljše :) .. Potem pa končno moja postaja.. Peel.. grem ven po Judyinih napotkih in po spominu.. malo hodim in tik pred vhodom v ta latino klub, je bila ena zakotna slepa ulica. Opazila sem, da je vsak, ki je šel mimo, pogledal tja nekam v temo in tako sem tudi jaz.. kjer so bila vrata v stavbo, je bila kot vdrtina. Tam sta 2 tipa v temi brcala enega, ki je bil zvit tam na tleh.. ta tretji pa je stal na glavni ulici, da ne bi kdo kao kaj videl ali ukrepal..  ma kaj češ naredit v taki situaciji.. veliko mesto, sem ženska, oblečena za it žurat.. nimaš kaj, niti klicat policije, da me ne pol počakajo in da ne še kej rata... se nimaš kaj izpostavljat.. tako je.. Samo upam, da jo uni ni odnesel kaj preveč slabo .. Sej mogoče vi, ki to zdaj berete, se vam zdi nečloveško, da ne ukrepaš.. ma kaj češ naredit.. si v takem velikem mestu, kjer so pravila ulice malo drugačna kot pri nas... ni kaj..

Bom zamenjala temo, ker me je groza, ko se spomnim, da me je bilo strah poklicat policijo..

No, gremo naprej.. grem skozi vrata, hodim gor po stopnicah in pridem do tete, ki sedi za mizo in pobira ustopnino. Jaz pa pokažem VIP kartico in grem mimo :) U, ke luksuz.. vip kartica, ki velja za vedno :)

Najprej sem šla na wc in potem za korajžo po en baileys. Uf.. tkoj, ko sem prišla notri, je blo, kot bi vrgel vabo v morje.. sama v latino placu, belka (torej za njih eksotika).. hm.. so bli takoj ku piranje. Tako sem šla tja v en kotiček, kjer je bil DJ in tam bla na varnem :) Itak sva že prejšnji dan neki klepetala in itak se me je spomnil. In ker sem skoz bla tam in tudi z njim plesala, so mislili, da sem njegova in niso več ku tolko težili. Tko da sem se res ful naplesala in kak drink spila, ma ne preveč in potem bila samo na vodi, ker ni pametno bit v takem placu sam in preveč spit.. toliko moraš imeti v glavi, da si varen in seveda, ne smeš puščat kozarce nikjer, da slučajno ne kdo kaj strese noter... Potem pa sem dobila še CD z muziko :) jeej :) en mix komadov direkt od DJa - Carlos. Ma.. ne vem, kako mi uspe.. dobim vip free pase že v prvih 5-minutah, ko pridem v lokal, CD,...  mogoče sem falila poklic in bi mogla bit PR :)

Večer se je tako počasi zaključil. Naplesala sem se ful, se imela fajn, šla še na čaj (da bom budna, dokler ne grem na bus) in šla na taxi. Ne vem, kako mi je uspelo, ma nekako sem se po francosko vse zmenla, kod in kam. :) Talent :)

No.. e, zdej smo v gužvi na avtocesti in se počasi premikamo in jaz imam počasi dovolj pisanja.. Še kakšna podrobnost iz Montreala še pride ;)
se čitamo