Vinales

Mo, to pa je bila dolgpot! Od Santiago de Cuba pa do Vinjalesa (.. Vinales se napiše z N s tildo.. ma ne vem, kje naj ga najdem..) V glavnem, štart je bil ob 7.30 zvečer. Zjutraj približno ob 6h smo prispeli v Trinidad in tam vzele bus za Havano.. uf.. prišli sva glih za čas kosila nekako. Tam sva imeli nekaj ur in šli sva v restavracijo na avtobusni postaji. Tam nas je lepo sprejel (baje) lastnik restavracije. Naj bi bili neki bratje lastniki no.. dobile sva najboljše kosilo do zdej. Meso je blo glih prav pečeno in..itak.. tip nam je »zrihtal« plac, kjer lahko bivamo v Vinalesu – itak, pri njegovi sestri. Hm.. tudi una teta iz Santiago de Cuba je povedala svoji »prijateljici«, da pridemo v Vinales.. Tako, ko sva prišli v Vinales z busom, je že bilo en kup ljudi tam z imeni in slikami hiše. Una teta, ki naj bi imela naši imeni (tista, ki je imela veze z uno iz Santiagota), je falila napisat imeni :) Ona je imela Vesna in Alenka :) Oni2 pa sta še ostali tam v Santiagotu, tako naju je »dobila« Tamara – sestra unega iz restavracije. Ampak.. njen plac je bil popolnoma zaseden in tako smo bili pri njeni sosedi. Ok. Jaz sem še malo umila cunje in šli sva ven, v lajf :)

Hm.. ne da je blo ful kam it ne.. Vinales je ena vas med hribi.. ampak ti hribi niso taki kot naši ;) ti hribi imajo palme.

Šli sva ven do enega bara preverit, kake mojitote delajo tu in.. ni slabo. Tako sva za podlago vzeli še eno mini pico in.. itak.. dobili sva ponudbo za plesat. Anna se je modro izognila tako, da je fantom povedala, da sem jaz tista, ki zna plesat salso. Hm! Ma kaj, meni je prav kul plesat in tako svo oz smo kar vsi, še z našima soplesalcema, šli v »disko« - bar na odprtem, ki je imel muziko v živo.  ...... In.... ni za verjet, ma sta nam 2 kubanca častla birco! Ja! In to prav zares!

Drugi dan pa mi lepo ustanemo, pojemo zajtrk z zamudo in gremo s konji na turco.

Ma ti konji so se mi prou smilili.. tko suhi.. same kosti.. in nobene moči...

Okolje je bilo čudovito in če bi lahko, bi uploadala kar vse slike, ma ne gre.

Na poti je bila tudi ena jama.. in tako smo šli noter.. hm.. ma ja no.. se je blo ok.. ma če bi mi Slovenci znali prodajat naše naravne znamenitosti tako, kot vsi ostali po svetu, bi lahko vsi živeli samo od turizma ;)

Za tem smo šli k stricu, ki je imel doma tobak. Postrezu naju je s kokosom z rumom, se pravi naravni malibu :)

Potem pa je stric še zvil eno cigaro, da smo lahko videle, kako to zgleda.

In itak tura po Kubi ne bi bila popolna, če ne bi tudi me2 poskusile te cigare.

Anna je še kupla cigare. Izgeldala je super cena, ampak kasneje se je izkazalo, da jih je dvojno preplačala.. uffa ti kubanci!

Ko sva se vračali domov proti Tamarini hiši, sva srečali na poti Ronbertota, enega izmed naših plesalcev. Začeli smo govorit, kako je pri Tamari in ugotovile, da nas tudi ta češpla overčarđa glede na nizko sezono. Uffa! Tako nam je on pomagal najst en bolj poceni in lušn plac in tako smo prišli do mame Manzane. :)

Tako sva z Anno, ne da bi pri Tamari kaj slutili, odnesli vse reči dol k Manzani. Tam sva imeli čudovit razgled in mir in najino hiško.. predvsem pa vrata za wc in kopalnico, kar je pri Tamari manjkalo.

Ha.. pol.. pol je blo treba it k Tamari povedat, da mi2 sva si izbrali drugi plac za naslednje 3 nočitve. Bla je kar malo jezna, ma kaj.. če je tela pa preveč od nas in pole je pej dobila neč.. kdor visoko leta nizko pade, pravijo. ;)

Jaz, Anna in mama Manzana

17.5. smo šle na izlet na Maria la Gorda. Vožnja z busem je blo 3 ure v eno smer..ufff... ma kaj.. bo že.. ko smo prišli tja, se je Anna šla potapljat. Jaz sem šla z njimi na ladjo in bla edina, ki je samo šla na okoli z masko – snorklat. Ves čas so me spraševali, če bi se šla potaplat... in ko so potapljači prišli nazaj, mi je en inštruktor dal en uni tubo, ki gre iz bombule za dihat in plavala sem z njim pod vodo.. potem pa, ko je Anna prišla nazaj, so mi oblekli njeno »opremo« kar v vodi.. Wa! Absolutno nekaj, kar sem tela še ponovit.. ma to je trajalo samo za minuto..

Potem pa...  smo prišli na kopno in lasnik je bil tam.. govorilo smo in ker sem jim dala vedet, da je čez 1 dan moj r. dan, so mi ceno potopa, ko je ves čas inštruktor s tabo znižali iz 45 na 20 cuc-ov... kar je precej super cena. Tako sem šla plavat celo uro.. pod vodo.. med koralami, barvanimi ribami, ogromno ribo, spužve, vetrnice... itd itd.. ne znam opisat, ker je bilo preveč lepo. Inštruktor je rekel, da mi gre dobro in da nič ne paničarim, čeprav je bilo to zame prvič. Rekel je, naj bo to njegovo darilo zame. ... in absolutno bom en dan še letos šla delat tečaj al certifakt..

Tudi na ta dan smo šle ven plesat, kot do sedaj vsak večer in zjutraj, na 18.5.... Se Anna vrže pokonci, reče po špansko feliz compleano in mi da pivo v imenu vseh bab:) in potem mi reče, da je izlet v Cayo Levisa darilo od vseh.. od nje, Vesne in Alenka. In pupe, še 1x hvala!

Pri zajtrku je mama Manzana prinesla čestitko z željami. Potem pa sva kar hitro šli na bus za Cayo Levisa.. in tam vzeli ladjico in prispeli na ta kraj.. prva karibska plaža.. bela mivka v prahu, modro morje, nebo brez oblaka..

Kosilo je bilo odlično.. jedle sva špagete z eno super njami omako!!!!!  In na koncu, peden smo se spet vkrcali na ladjico, je začelo padat.. ma ne samo padat.. lilo je in ni telo nehat!! Ma pole je le nehalo in šli mso na barko in tako nazaj v Vinales, kjer nas je mama Manzana pričakala z večerjo.. tako, kot jo oni običajno pripravijo za domače, ko imajo r. dan.. seveda je bila tudi torta in to je bilo presenečenje z njihove strani :)

Ko sva že vse lepo pojedli, se je najprej Anna in potem še jz šli stušat, da greva ven.. na kar.. ko sem bila pod tušom, pre Anna v kopalnico in pravi, da je prišel uni naš plesalec in to z roza torto! Njej je šlo ful ful na smeh, ker sem dobila 2 torti in glih kako uro nazaj sem ji razlagala, da kako jz nisem glih od tort :) No, tako sem, pomojem da prvič v življenju dobila 2 troti :) kar niti ni tako slabo :)

Zvečer sva šli še itak plesat, tako da je bil dan popoln ;)

Naslednji dan pa... Anna je dobila eno čudovito idejo in sicer, da gremo počakat Vesna in Alenko, kjer ustavi bus.. namreč tam bo sigurno veliko domačinov, ki bodo poskušali dobit turiste za jih peljat domov v njihove casa particular.. tako smo napisale list z njunimi imeni in se greble oz jz sem se, med domačini :)

Alenka in Vesna sta se prav lepo nasmejali ;) poleg tega pa so se domačinke spraševale in bile začudene, da kaj je zdej to, da zdej že turisti hodijo čakat na turiste in jim kar ni blo jasno, da imam jz svojo hišo v vinalesu :) (mislile so, da sem tako kot one, šla čakat na turiste, da bi jih peljala v svojo casa particular.)

Tako sva se jz pa Anna pozdravle z Alenko in Vesna in šle na bus proti Havani.

Še ena reč iz Vinalesa je el mural de la preistoria