Trinidad, Cuba

Trinidad je kot kraj nekaj posebenga, vsaj meni. Je tipično kolonialno, ampak.. ko greš malo ven, je takoj razlika. No sej.. že v samem mestecu je ful življenja. Vsi so na ulici cel dan. Jejo, pojejo, kupujejo. Nam seveda računajo cuce, njim pesote. Ampak.. tu je povreprečna plača 25 cuc, kar je 20 evrov približno. Ja, 20 evrov. Hard ne.. tako da je malo logično, da nas hočejo odret na vsakem koraku, ker res nimajo veliko.. žvijo namreč zelo zelo skromno.

V Trinidad smo prišle v ponedeljek, 9. maja zvečer enrkat okrog 7 ali 8. Naročile smo si večerjo pri naših hostih, pri gospodu Manuelu. Mooooo.. kaka večerja!!!! Njam njam! Tu na kubi deluje tako, da lahko spiš pri Kubancih doma. To je legalno v primeru, da imajo oni to dovoljenje. Kako to vidiš?? Zunaj na vhodnih vratih imajo razobesen znak – moder na beli podlagi. Oni morejo na mesec plačat eno določeno vsoto državi, ne glede na to, ali imajo koga ali ne. Če želiš, imaš pri njih organizirane tudi obroke. Ponavadi vsi jejo zajtrk, večerjo pa kukr kdo. No..me smo ta bot jedle skoz večerjo »doma« in nam prou da ni blo žal. Sicer je pa fajn, da kaj kupiš tudi na ulici, saj s tem pomagaš ljudem preživet.

V glavnem na ponedeljek smo potem takoj po tem, ko smo se najedle mangota in večerje, šle spat.

Preden grem naprej, morem povedat, kako je zgledala ta hiša od Manuela. Enostavno čudovita. Notrije imela ful ful staro pohištvo in na sredini vrt! Rastilne, mango, mizice, amake... ma kaj češ še več? Sam.. ha :) ni tako izi imet mango, ker vsake tolko kak pade dol in če si predstavljate mangote, kako so lahko veliki.. hm.. te prou ustraši, ko zaslišiš, da ima en za past :)  mmmm... in še sosedov mango je gledal glih en pikič na vrt naših gostiteljev :) to drevo je melo manjše in vsakič, ko so padli, smo jih šli pobirat in smo jih pojedle.. mango eaters :)

V torek zjutraj smo se odpravle na plažo Ancon. Lušna plaža.. hm.. zgleda, da jz nisem neč slikala.. mhm.. ma ben.. med počivanjem smo si vse priboščile kokos ;)

Ko smo prišle nazaj v Trinidad z busičom, smo najprej šle pogledat za sladoled – zaprto! Uffa...ma.. ker smo na kubi, je blo treba it kupit flašo, da smo lahko uštimale kubalibre. ;) In ker smo imele cel plan za it ven in plesat, smo se lepo uštimale.. seveda na način, ki nam ga je dopuščal izbor cunj v ruzaku :)

Po tem, ko smo popile naš aperitivček, smo šle pogledat, kaj dogaja v centru. In itak ples ples ples :) In jz sem mela to srečo.. ma sej jo vedno mam, da me zagrabi za plesat salso vedno kdo, ki tolk obvlada, da me lahko vrti okoli, ne da bi jz kej preveč jo znala plesat. Tako sem plesala z enim, ka je prou učitelj :) ma bujš ku tko! :)   Ta cajt, ko sem se jz vrtela tam na plesišču, so se moje pupe menle z eno šjoro o plese in tko smo se zmenle, da bom naslednji dan imele plesne vaje! REGETON!