Igraj se pa uživaj :): Ful dober dan v Trinidad

Sreda, 11. maj, Trinidad se je začela super. Zjutraj smo malo več pospale in imele zajtrk ob 9h enkrat. Spet puhna miza ma me, ker smo pridne, smo spraznile prou vse.. in kar ne pasa v trebušček, smo si pej naredile paninčke za s sabo ;)

Tako smo malo zabošavale in šle od doma ful pozno.. ura je bla skoraj 11.. imela sem že filing, ku da danes ne bomo neč naredile, ma.. je blo ravno nasprotno. Najprej smo šle na banko, potem na avtobusno postajo in potem šele pešačit proti placu, ki se mu reče punto amarillo (rumena točka). .. kaj je to? Ok, tu na Kubi je tako.. na teh točkah dela človek, ki je oblečen v rumeno barvo (zato se tem točkam tudi tako reče) in on ustavlja avte in vsa ostala vozila, ki imajo modro ali pa oranžno tablico. Namreč to imajo avti različne barve tablic in vsaka ima svoj pomen. Vozilo se je dolžno ustavit. Takrat gre stric v rumenem prašat voznika, kam gre. Takrat potem on na glas pove, kam gre avto ali kamjon..torej.. to je ku eno organizirano štopanje. Plačaš pa 1 kubanski peso temu amarillotu. 1 nacionalni kubanski peso je 1/25 cuc-a, 1 evro je 1,4 cuc. Ta denar ne gre temu stricu, ampak v državno blagajno. On pa dobi plačo 780 nacioanlnih pesotov, kar je tam približno 25 cuc, kar je približno 20 €.

No, do tiste točko smo hodile in hodile in nikakor ni tela prit ta postaja, tko da smo prašale ene fante s kočijami, da kje je.. in oni, da je 20 minut stran.. ja itak... me smo potem vzele kočijo in itak.. vozili smo se 5 minut. Ma ni panike.. smo probale nekaj, kar prej še nismo ;)

S takim kamjonom smo se potem peljale naprej v Isnaga, kjer še popolnoma ohranjem stolp, od koder so v času suženjstva opazovali, kako delajo sužnji in če vse poteka v svojem redu.

Uuu.. ma kako smo me šle na kamjon! :) itak ni nobenih stopnic... halo :) tako da je blo treba plezat in niti ni blo tko težko ;) stopiš na kumo, gor se malo primeš, potem ti kdo, ki je že gori pomaga in je. Za it dol je podobno. Ful si pomagaš eden drugemo, še posebej moški ženskam. Na kamjonu pa.. :) imaš čudovit razgled :) in posebno doživetje, vsaj za nas. Sam pismo... smo ble me ene štručke in skoz neki slikarle.. itak edine ne kubanke gor na kamjoču :) to ni namreč glih tipično za turiste in tega ponavadi ne počnejo.. samo take, kot smo me ;) ma.. jz in ostale ne maramo preveč turistične reči, tako da ;)

Potem pa smo le prispele v Iznago in tudi šle na stolp. Tu, kot sem že prej napisala, so gospodarji opazovali, kako se dela na posestvu. Znamenitosti je vedno kul videt, ma ko pomisliš, kaj se je tam zares dogajalo, te kar malo stisne...

Na poti nazaj iz stolpa smo še v 1.nadstropju pomalcale s paninčki od zajtrka in šle dol.. kjer smo se potem zaklepetale z lokacli.. ženskami... res je tu velika revščina, ampak.. kdo ima več, mi ali oni? Hm.. celo debato smo o tem imele s pupami, pa se kar ne morem zedinit, ali je to, da imaš manj, v bistvu več, al obratno... v glavnem.. tete so me spraševale, če imam kake bonbone za njihovega otroke, če imam milo, šapon za jim podarit.. slišala sem že prej ja, da sprašujejo o tem, ma nisem verjela.. S sabo nisem mela neč tazga, kar bi lahko podarila, razen eno šminko, ki je res bla že prou pri koncu. Tako sem jo pobrala ven, šinjori pokazala in bla je vesela za darilo, pa čeprav je bla že vsa porabljena. Takoj si je namazala ustnice. Potem smo se še hecali, da zdej se more uštimat tako za moža :) Wa!! Kolk sem vesela, da govorim tudi špansko :)

To je ta teta z mojo šminko in jz ;)

Uuuu, jaz sem zagledala, da ima bližnja hiša guarapo. To je sok, ki ga dobijo s stiskanjem sladkornega trsa. Čisti sok, ma bolj 100% ku tak sok, ga res ne dobiš, in še direkt vidiš, kako ti ga uštima. Stiska pa za vsakega posebej, tko da je vedno prou zares frišen.

Bližal se je čas naše ure regetona, tako da smo šle spet do punto amarillo in čakale smo nekaj časa, ma smo bile dokaj hitro in še komot. Tokrat avto ;) in to kar vse 4 smo se stlačle zadaj. Muzika v avtu je bla super – Tito el bambino.

Tako smo šle najprej se domov malo sfrišat in potem na našo uro plesa :) ob 4h popoldan smo bl ezmenjene s to pupo, Nardge al neki tazka se kliče. Dobili smo se na plazi in potem šli k njej domov. Umaknili so stole in vse nepotrebno, da smo imele plac plesat. Me smo obvezno zaprle vsa okna in vrata, da ja nas ne bi kdo videl.. ma pole smo se tko začele kuhat notri, da smo imeli odprto eno okno.. ma kaki smeh! :) ma, naučili smo se neki osnov regetona in to prou od prave kubanke.

Mo!!! Ma smo imele tudi plesalca tam, ki služi dnar s plesanjem... potem na koncu, ko smo ble že trudne šejkat rit, smo plesali salso in z njim je bil pravi užitek.. ma sej, če tip zna, pol ni panike, pol tudi jz znam ;)

Ta punčka je v bistvu boginja morja, ki je hkrati tudi svetnica.

Vera je mešanica afriške in krščanske vere. Tista skleda spodaj predstavlja morje in na unem krožničku je darovanje za to boginjo.

Vse potne smo tko šle na večerjo in potem pod tuš in se uštimat. Z njima dvema – Nardge in Fredijem (to je njem prijatel, ki nam je tudi pomagal pri plesu) smo se dobili ob 10h zvečer.