Prihod na Jamajko

U.. začelo se je vse še preden sem sploh prišla na Jamajko.. izgledalo je, da bom morala prvo noč bit v hotelu, ki stanejo vsaj 50 dolarjev na noč + prevoz iz letališča.. uffa... kar preveč.. ma.. ko sem bila na otoku Cayman Island :) je bil na letališču internet in tako sem šla vse prečekirat in glej ga zlomka.. en CS host (couchsurfing) mi je odpisal, da me lahko pride iskat na letališče in da sem lahko pri njemu. Kar oddahnilo se mi je.. poklicala sem ga preko skype-ja in tko sva se zmenla.. končno sem imela plac za prvo noč.. potem pa le grem na avion in pristanemo na Jamajki.. in.. itak.. nisem imela ne vize ne naslova od Christopherja.. namreč, če češ it v katerokoli državo, moreš imet en naslov, ki ga napišeš na kartonček ob vstopu v državo. Tako so me najprej poslali delat vizo v pisarno.. tam so vsi govorili »angleško«.. hja.. PATUA! (tako se vsaj izgovori).. in ker nisem vedla, kaj mi teta v pisarni pravi, me še čudno pogleda in me praša (tokrat sme razumela) »Do you speak english?« ... Hm.. ne vem, če veste, kako zgleda »jaman angleščina«?! Ma kukrkoli, vse se je izšlo in tako potem tudi klic Chrisa, da sem dobila njegov naslov. ... bla sem edina, ki je še imela za izstopit iz letališča.. in ko enkrat izstopiš tu v Kingstonu, ni več vhoda noter.. torej.. neka kao čakalnica s streho zunaj pred letališčem.. Chris naj bi pome prišel ob 10ih zvečer.. ampak.. prišel je skoraj 5 minut za tem, ko sem jaz prišla ven iz letališča :)

In... pri njemu doma me je čakal krožnik.. večerja..

In da ne omenim stanovanje.. ful lepo opremljeno.. vejretno ista kvadratura kot kjer jaz živim, ma super uštimano, res...

Naslednji dan pa.. ponedeljek, 23.5... turca po Kingstonu. Kolk je lahko CS zakon! Vozili smo se skoraj po celem Kingstonu

Ob parku je bila tudi ena taka, ku bi rekla.. ošterija? Mhm.. ma ne.. v glavnem, tam se lahko kupi hrana in delali so na način jerk. Torej.. žerjavica spdoaj, potem so veje (debelejše) in na njih je meso... in meso naj bi pridobilo malo okusa od lesa.

Kar pogosto se lahko vidi poslikane zidove.. itak, Bob Marley...

Čez nekaj časa pa sva šla s Chrisom iskat Darel in nato do Carl-a, njegovega strica. Wa! Ta ima tudi super opremljeno stanovanje! In tam so me povabli na kosilo.. njam njam :)

Darel mi je potem še meni uštimala nohte na roki.. ma.. ku pravijo.. šenkanemu konju se ne gleda zob.. sam... ok.. je blo fajn :)

Naslednji dan, v torek, me je Chris zjutro peljal na avtobusno postajo. To funkcionira tako.. avtobus (minibus) gre naprej, ko se napolni.. nič prej.. tako sem jaz sedela noter več kot 2 uri.. ampak.. po 2,5 ure vožnje potem, sem le prispela do Sammi, do druge CS.

Ko sem prispela na pravo parkirišče, sem posikala Taxi in prašala za it v Elim.. nakar me vidi ena ženska in reče.. »Greš k Sam?« .. in tako me je spakirala v avtu.. tako sem prispela direkt do hiše od Sammi.

Ona živi tu sama in je preko Peace Cor.. ena ameriška prostovoljna organizacija. Če greš preko njih, program traja 2.5 let in sedaj njej manjka še 1 leto.

Prvi dan sva potem takoj šle se nekam kopat.. v en konc, ki se mu reče blue hole.. ma.. niti ni tako blue.. ma ni važno. Z nami je bil še en otroček in na poti smo srečali še 2 pupi.. tako smo skoraj vsi šli v vodo.. jaz in Sammi v kopalkah, ostali kar v oblekah.. in..

In... vidli smo tisti tubo tam (cev).. in..hm :)   ideja za tobogan :)   Vse lepo in prav.. je uspelo ja.. ma kej ka je bla na drugem koncu v vodi bodeča žica... in zdej.. ja.. moja rit je zdej podrsana :-/

Naslednji dan, v sredo, sem šla z njo v šolo.. govorili smo o kontinentih in od kje sem jaz doma.. in itak še ostale reči.. ampak.. to je bila srednja šola in.. ja pač.. livel je malo drugačen in ne vem niti, če bi pisala.. ampak tu otroci ne hodijo skoz v šolo.. ker starši nimajo denarja za kosilo oz za jih dat na avtobus.. tako da nekateri hodijo v šolo samo parkrat na teden, nekateri pa vsak dan.. pismenost v tej pokrajini tu je zelo nizka.. baje samo 2% ..skori noben ne zna brat tu.. ostali predeli Jamajke niso taki.. ta del je res bolj bogi..

Popoldne sva pol odšli v Accompong.. kraj v »hribih«, kjer so še takrat, ko so tu bili sužnji, zbežala ena skupina sužnjev. Poimenovali so jih »Marons«

Kraj je čudovit.. kot džungla.. kraj, kjer smo potem spale je čisto na vrhu s čudovitim razgledom.

Hiške sem pozabla slikat.. ma v glavnem.. vse je lepo..

Je blo prow lepo spat tako, kot v divjini.. v bistvu niso prave hiške.. je streha in nekako količki.. pod streho pa je šotor s posteljo.. glasovi ponoči.. živali... :) pogled skozi »okno« šotora na zvezdnato nebo... WAW!