Na pot s Sammi

Jamaica je država, ki je zelo raznolika. Mesto, podeželje... hkrati imaš občutek, da so ljudje iz mesta.. iz določenih delih mesta popolnoma enaki ljudem na podeželje.. potem pa.. Ne vem.. v Elim, kjer živi Sammi, je pismenost 2%. Halo? 2%? Tam je vsakodnevna debata enostavno to, kaj se naokoli dogaja.. Šola je plus. Nekateri, večina staršev nima denarja, da bi plačala šolo oz prevoz v šolo otrokom in da bi svojemu otroku priskrbela kosilo in malico.. čeprav.. zakaj pa je ne bi nesel otrok s sabo v eni kozički? Hm... Ko sva s Sammi hodili po cesti in srečali mamo z otrokom (to se zgodo fulkrat), sva vedno vprašali, kako to, da ni v šoli oz če je bil v šoli.. in ne verjetno je, koliko izgovorov se da dobit, zakaj se ne gre v šolo, vključno z dejstvom, da pada dež! :) Ja.. če dežuje, namreč šola odpade. Malo je tudi zaradi zvoka, ki ga dež povzroči, ko pada po strehi.. ma.. ne vem jaz.... potem pa je še eno zelo pomembno dejstvo in sicer.. Oni verjamejo, da če jih dež ulovi in se tako potem zmočijo, da bodo zboleli.. in prav zabavno je slišat, ko jih srečaš po poti in ti razlagajo, da se slabo počutijo, ker jih je prej ali pa včeraj ulovil dež.

Otroci zelo radi prihajajo k Sammi. Malo tudi zato, ker ona lepo oz za naše razmere normalno tretira. Tu je mal več agresivnosti.. za živjo te kar malo oklofutajo po roku in otroke kar nekaj udarjajo za brez veze.. tako je ves čas kdo, ki pride mimo hiše in tako je tudi en dan prišla mimo Šenika in še ena pupka. Sammi je ta mali brala eno zgodbico, jaz pa sem Šeniki pomagala pri matematiki... Waw, sem prav presenečena, kako in kaj se otroci učijo. Veliko je pomnjenja in ponavljanja.. baje je to še dediščina britanskega učnega sistema, kar dvomim.. ampak.. Zdelo se mi je fajn, da sem ji lahko pomagala in da je potem na koncu razumela oz da je lahko rešila nekaj nalog sama, tudi takih kao malo bolj težkih. ... Samo za primerjavo.. ona je 9. razred, ampak naloge so bile za naš 7.

Na petek, 28. maja sva zjutraj.. skoraj čez 10, odšli proti Santa Cruz. Najprej sva šli oddat ruzake in nato na tržnico. Joj, kolk so meni vedno všeč tržnice!

Tam sem probala jack fruit, ki je absolutno boljše mrzlo, jamajško jabolko ohti iti in liči. Njami... kolk je liči fina zadeva! Vsakič, ko semv  San Joseju, grem vedno na eno ulicom, kjer lahko dobim sadje, ki je podobno ličiju in po okusu enako.

Potem sva šli na »avtobus«.. mini van, ki ga natrpajo do kraja, tako smo v vsaki vrsti, kjer naj nas bi sedelo 4 zelo na tesno, sedelo 5 in to vmes tudi velike želatinaste riti. Poleg mene na levi strani, je ob oknu sedel nono rastafari. Bogi nončko, kolk ga je stiskalo.. desno od mene pa smo bile bolj mehke gospe in.. ma jz si ne morem pomagat.. ko je toplo in ko se vozimo.. ma jz vedno zaspim in tokrat je moja glava padala na ramo gospe, ki je sedela na moji desni strani. Vsakič ko se je moj nos dotaknil rame, sem se zbudila in mi je šlo na smeh :) ker sem se spomnila Sammin post. Pisala je ravno o tem, kako je it z busičem. Stiskanje, glave sopotnikov ki ti padajo na ramo, otrok, ki ti ga kar dajo v naročje za ga pestvat celo pot.. :) Ha, sam tokrat sem jz bla tista, ki ji je padala glava na drugo ramo. .... Joj smo se stiskali! In potem končno je folk začel izstopat iz busiča in iz vsake vrste je kdo izstopil, tako da so v vsaki vrsti sedeli po 4 razen  v naši vrsti! Uffa! Ma potem se je vrsta pred mano začela sproščat in.. sem se presedla in takrat me je teta kar nekam grdo pogledala, češ da to ni moja vrsta, ma ni neč rekla ;) Še dobro.. ka se mi prou ne da se ukvarjat s temi na tak agresiven način. .. In končno.. Prispeli smo v Kingston in.. here we go again.. taxisti te vlečejo po vseh možnih koncih in skoraj da težijo, da greš z njimi. Še dobro, da Sammi zna »patua« in da jih kdaj zna poslat nekam... tako te vsaj malo bolj spoštujejo se mi zdi. ... S taksijem smo končno prislepi do postaje, kjer busiči peljejo do Port Antonio-ta in.. Uffa!!! Vozniki in tisti, ki ponavadi na busiču pobira denar, so tulili »Port Antonio, Port Antonio«.. ma prou uno agresivno.. ma.. tu je pač tako normalno.. sam ko ti tko zjajo, ne moreš niti razmišljat! Tako smo si kuple neki đank food-a in par juice bag (zmrznjen sok v najlon vrečki) in šle na bus in hvala bogu al vozniku, smo v eni vrsti sedeli samo 4! :) in to z malo večjo ritjo samojaz ;) Ha, to je bilo komot ;)

Poleg Sammi je sedel en stric, ki je poznal Bianko in nam točno povedal, kje naj gremo dol iz busa. Kraj je Snow hills.. ja.. Snow hills :)   Bianka nas je že pričakovala in naju za dobrodošlico objela z velikim nasmehom. ..  Ja.. kdo je Bianka ne :).. Bianka je host na couch surfingu. Ženska, ki še ni hostala nikoli prej, tako da sva mi2 njeni prvi gostji ever. Ona je en posebnež, ampak res :) Ženska, stara 39 let iz vzhodne nemčije, ki je potem živela v Berlinu, imela otroka s Somalcem in potem še z enim Jamajčanom (vse v Berlinu) in ker ji življenje na Jamajki ustreza, se je pred 8 leti preselila najprej v Port Antonio in nato pred 4 leti na Snoh wills (blizu Pt. Antoniota). Ta starejša hčerka je sedaj v Nemčiji v srednji šoli in ta mala, 11 let je še z njo. In.. ona zares živi Jamajški lajf. Kadi non stop in tudi kej spije in to vse pred ta malo in vse skupaj zgleda tako normalno. Živi v skromni bajtici, pravzaprav v normalni za te razmere in to ti da mislit.. v kakem luksuzu mi živimo, ne da bi ga zares potrebovali oz vse tisto, kar imamo, niti ni tako nujno. Meni prav nič ni falilo pri Bianki doma. Imela je 3 postle in z eno rjuho ločeno, kjer je kuhala. Prav zadosti in itak je tu toplo in večino časa lahko preživiš zunaj. Tuš je imela uštiman zunaj – prav zares tuš. Vrata »tuš kabine« so bila vrata hladilnika.. mi je prav žav, da nisem slikala :) in wc.. no, če greš lulat, narediš kar okrog bajte in če ti ne gre za kakat naokoli v naravi, greš čez cesto v wc od bara, ki pač je, kakršen je, ampak je wc ;)  .... pred bajto je internet caffee

Ena trgovina ima wi-fi in na momente lovi tja gor do njene bajte.. seveda se moreš vsake tolko premikat, da uloviš eno črtico, ma gre ;)  Tako sem od tam lahko postala še ta zadnje poste od Kube ;)

Plac, kjer sva mi2 spali.. Evo in tudi tega nisem poslikala od zunaj! Ma ku da bi prvič potovala!  .. no ta plac je bodoča kuhinja. Tam bo fant od Bianke, rasta Dwayne, prodajal kuhano hrano. .... ko sva prišli, nam je Bianka pokazala to »trgovinco« Dejmo rečt 3m za 3m. Notri je bil en jogi in ena hamaka in en velik tank vode, za se umivat s kangulo (vedro). Super je uštimala. Ampak ko sva prišli tja, so bila okna odprta in zgledalo je, kot da je to vedno odprto in ona je potem še rekla.. ne se sekirat, je varno. Tam sva pustili ruzake – dvojna vrata odprta + 3 okna odprtra in pripombna, da je varno.. mhm.. Ma očitno je bilo res, ampak jaz sem res že v mojih mislih videla, kako folk hodi naokoli z mojimi cunjami :)  Čez nekaj časa nam je dala ključ in tako smo vsa vrata zaprli in prav tako okna... Ko sem vidla, da se da okna zapret, sem bila prav vesela, ampak vseeno, laptop, pašaport, elektronsko zobno ščetko in fotoaparat sem še vedno nosila za sabo v moji barški.

Mislim, ko sva prišli, nam je dala za jest in za pit. Ma kaj češ več? A ni CouchSurfing zakon? Poleg vsega tega ti tudi omogoča, da spoznaš ful ljudi in različnih koncev sveta in tako, če imaš connection z osebo, lahko postaneš prijatelj.. tako imaš potem mrežo ljudi, ki jih poznaš, skoraj povsod.

Zvečer smo se odpravli ven. Bianka je najprej šla v nabavo.. ne bom niti omenla, kaj je šla kupit poleg pepsi :) Tako.. v lajf v »bar«, kjer sediš zunaj, kjer vsi kadijo, kao plešejo – mogoče samo 1. Tam ti sigurno pride kak tip sedet zraven in ti pravi, da kolk si lepa in da bi te rad bolje spoznal. Vsi začnejo z istimi frazami in.. ko se mi ne da govort, kar rečem, da ne razumem ;)  .. in Bianka nas je nekaj naučila.. da moreš bit s tipi, še posebej s takimi, kot so tu, kar nazaj agresivna, sicer te ne spoštujejo. Pa še to je rekla.. da je treba tipu, do katerega ti prav ni ne vem kaj, kar rečt, da če hoče govort s tabo, naj gre po pijačo in da si povrh vsega še lačna. .. vsak dan se neki novega naučima a :)  .. Bianka je character :) njene štorje z barko, delo, njene zgodbe o tipih, porokah.. :)

En zanimiv detajl.. zjutraj za zajtrk smo vse bile v hiši in ko je Bianka rekla, da sem všeč enemu njenemu prjatlu (itak smo vse belke vsem všeč), je mene glih ena mravlja ugriznila na stopalu in sem kar skoraj bruhnila vodo (namreč sem pila) ven :) Vse skupaj je izpadlo, kot da se mi je uni tko zagabil :)

Potem smo v soboto zjutraj oz dopoldan, po močnem zajtrku, šli na reko. Čudovita narava.. kot bi bila džungla..

Tam smo bile jaz, Bianka, Sammi in Lilly. Potem sta prišla še Biankina 2 prijatelja. Seveda sta prinesla nekaj za jest in za pit. Ha! Jih je super zdresirala a :)

Tu smo se malo ofrišali, nekaj pojedli.. če bi imela žajfo s sabo, bi se tudi umila.. Bianka in Lilly sta se... Ful je lepo ob tej reki.. res.. Narava je čudovita in mirna..

Ker je bil čas, da se vrnemo, smo šli proti domu, tam spet nekaj pojedli in počakali, da je prišel ljubi od Bianke, rasta Dwayn :)   in rsta Dwayn je Bianki prinesel pol kila suhe tiste reči, ki jo imajo radi Jamajčani..  Hard količina za jo videt v živo. Ma ben.. verjetno to bo za tisto bajto zadosti niti za 1 mesec. Oni vejo, kako in kaj ;)

Ko smo bili nazaj in preden smo jedli, smo Bianki pomagali ribat kokos, ker je tela kuhat ne vem že kaj v kokosovem mleku.

Tako smo se počasi poslovili od Bianke in njene druščine in šle naprej v Port Antonio.