v Port Antonio

Taxi ride do Port Antonia je bil zelo hiter.  Prispele sva 28.5., sobota popoldan.

P. A. Je lušno mestece ob morju, s sprehajalno potjo v marini.. kot Koper :) .... Ko sva prišli, ni bilo časa gledat na okoli pa tudi niti nisem imela želje neki lutat z ruzakom na hrbtu. Kar direktno sva šli do hiše, kjer je doma Jerry in Katy in kjer so že vsi bili tam.. Lauren, Tayler, Andy, Brad, Roz, Angie. Vsi Peace Corps prostovoljci. Vsi so se zbrali pri Jerryju ta vikend, da bi praznovali Angie-nin rojstni dan. Pekli so se mesni in vege burgerji in sladice. Njami burger!! Ampak mi naredimo boljše kot Američani ;)

Druščina je bila prijetna in na koncu smo se odločili, da gremo peš do marine, na promenado :) Najprej smo šli malo skozi mesto, kjer te itak opazijo.. tu es ne moreš skrit, da nisi od tu.. sploh si nisem predstavljala, kako je, da se ne moreš kamuflirat, da nisi domačin. Barva kože pove vse, pa tudi če bi tu živela 10 let, bi še vedno bilo isto. Tu delajo percej velike razlike kar se tiče kože. Kličejo te itak kar whitie. Ma, sej ni važno... V glavnem lepo se je bilo sprehajat po marini.. vse tiste lučke.. namreč, je bla tema... In potem smo prišli do enega lesenega pomola in jaz sem se ulegla in zaspala itak :) Kako pa drugače :)   .. in tko smo počasi šli domov. Eni spat k Angie, eni k Jerryju.

Pri Anglie sva bili jaz in Sammi in ko smo prišle v stanovanje, smo se kar zbudile in začele čvekat babje reči :) S Sammi sva planirali in pisali sporočila po couchsurfingu in potem končno šle spat.

V nedeljo zjutraj, so se vsi odpravili na raftanje s šlaufi po reki (7 ur), jaz in Sammi pa sva šli malo naokoli po mestu Prt. Antonio.

Ker sva te zadnje dneve precej jedle.. ma nisva bili mi2 krivi.. najprej Bianka in potem ta rojstni dan.. prou da ne moreš rečt ne hrani... no, rekli sva, da bova do večerje samo pili, če nama ne bo prehudo, da se tudi naše telo malo odpočije.

... počasi sva prišli do točke, kjer lahko vzameš taksi za it v Boston. Ja, v Boston ;) Bolj točno, Boston Bay. Lep kraj, laguna pravzaprav.. hiške ki stojijo na klifu.. lepo, res lepo.. pravzaprav edina laguna na Jamajki, ki ima kaj valov.. torej, če je kje kak surfist na tem otoku, je potem to tu.

Med tem, ko sem si že lepo uštimala nohtke na nogi, tam na enem ležalniku ob vodi, sem itak.. ugante kaj.. zaspala in.. začel je rosit dež in komaj sem imela čas si dat gor sandale in že je lilo.. hitro sva stekli po stopnicah gor v lobi tistih hišk.. Great Huts se reče.. Tam sva počakali, da je dež popolnoma ponehal. Ta čas sva si, ona z brisačo in jz z mojim pareotom, obrisale.. čez nekaj časa je dež ponehal in tako sva šli.. hdili ob cesti in ustavil je minibusič, ki nas je peljal (seveda za 120 jamaican dollars) do Port Antoniota... Čez nekaj minute hoje sva prišli do hiše Jerry & Khati. Vsi so še bili na reki, doma je bila samo Kati. In jaz, pridna in skrba kukr sem, sem šla v mojo boršeto, da poberem ven moj moker pareo in..  Na mesto, da bi bil v moji borški, je bil na kavču v Geat Huts. Ja kej.. če sem tela še imet moj super lep pareo iz Kostarike, ki je bil z mano oh in sploh skoraj da povsod, sem mogla it nazaj. In tokrat me je taksist kar tam počakal in potem peljal direkt pred hišo Jerryja in Kati. Vsaj to. Tam se je že kuhala kočerja in bila sem že prou lačna.. edino neki se je zgodilo.. Sammi je postajala čedalje slabša.. skoz je bla na wcu, vročina ji jezačela rasti.. Izgledala je vedno slabše... dokler se nismo odločili, da gremo na urganco.. Vsi so ostali doma, jaz sem šla z njo.. Čeprav jo osebno poznam šele niti ne 1 teden, se mi zdi, da sva dobri prijateljici.. tako, da sem čudila, da morem it z njo.. Do bolnice sva prišli s taksijem.. deževalo je in bila je tema... Na vrsto je prišla skoraj takoj.. jaz sem med tem časom čakala zunaj.. na kar so me čez nekaj časa poklicali noter.. da sem jo tudi malo mirila.. Čez nekaj časa povejo, da bo hospitalizirana. Prišel je en stric z vozičkom in vsi skupaj smo šli na oddalek.. Dolga soba... 9 postelj ob eni steni, 9 ob drugi... velik prostor z zavesami za zasebnost, ki so morale biti ves čas razgrnjene. Cela ta procedura je sigurno trajala kake 2 uri pomojem če ne več.. Nekaj časa sem še bila pri njej.. malo sva se še hecali in potem sem šla.. dokler danes nisem šla spet.. boljša je.. gre mimo in čez kak dan bo verjetno super. .. Zvečer, danes, ponedeljek 30, sva šli skupaj z Angie zvečer na obisk in že ker je bla prilika, smo se slikale :)

Želele smo slikati tudi kako izgleda soba.. nismo morale glih očitno slikat bolnice, da nas ne bi ostali postrani gledali, ma vseeno smo se potrudile, da je ratalo kaj z slike ;)